Nesugestivni predlogi

Metelkova:

 

A-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja

 

Jalla Jalla ob 21:00: Zrada (HC/Punk, Ukrajina)

 

Klub Gromka ob 21:00: Metabonma: Godalni kvartet Furiant (Stefano Mesaglio - Italija, Vlad Popescu - Romunija, Gregor Hrabar - Slovenija, Nika Švarc - Slovenija)

Klasična glasba

 

Glasba izven:

 

Hostel Celica od 19:00: Sozvočja sveta – Noreia

Anej Ivanuša - irske piščali, lesena flavta, galičanske dude, vokal
Ana Novak - violina, vokal
Gašper Šinkovec - akustična kitara, harmonika, vokal
Stanči Škarja - kontrabas

Sledil bo Celični Etno jam.

Brez vstopnine

 

Slovenska filharmonija, dvorana Slavka Osterca ob 19:30: Ob Klavirju

Lara Oprešnik
Maja Gombač

Vstop na koncert je mogoč le z BREZPLAČNO VSTOPNICO.

Spored:

Johann Sebastian Bach: Fantazija in fuga v a-molu, BWV 904
Llorenç Prats Boscà: Négy zongora darab
Frédéric Chopin: Polonaise-fantaisie v As-duru, op. 61
Joseph Haydn: Sonata Hob. XVI/48 v C-duru
Robert Schumann: Sonata št. 2 v g-molu, op. 22
Lara Oprešnik, rojena l. 1997, je začela igrati klavir pri sedmih letih v razredu prof. Monike Vehovec v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje. Hkrati je igrala tudi violino. Srednjo stopnjo je začela v razredu prof. Jožice Grebenšek in zaključila v razredu prof. Jerneje Grebenšek. Na svoji glasbeni poti je prejela številna priznanja in nagrade na državnem in mednarodnem nivoju. Leta 2010 je dosegla drugo nagrado in zlato plaketo na tekmovanju TEMSIG. Večkrat je sodelovala na mednarodnem tekmovanju v Gorici in dosegla dve drugi nagradi (2008, 2009) in tretjo nagrado (2010). V Gradežu je leta 2009 prejela tretjo nagrado. Na mednarodnem tekmovanju v Trstu si je priigrala dve prvi nagradi (2010, 2011). V letu 2011 je sodelovala v klavirskem duu z Mašo Kljun, s katero sta prejeli drugo nagrado in zlato plaketo na tekmovanju TEMSIG ter v istem letu absolutno prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Legnagu. Dvakrat se je udeležila mednarodnega tekmovanja Aci Bertoncelj in prejela absolutno prvo nagrado (2012) in tretjo nagrado (2014). Leta 2013 je v Sp. Idriji osvojila drugo nagrado. V Radljah ob Dravi je prejela absolutno zlato priznanje in posebno priznanje za obetavnega mladega pianista (2013) ter zlato priznanje in posebno priznanje za izvedbo lastne kompozicije (2014). Večkrat se je udeležila mednarodnega tekmovanja v Vidmu in dosegla dve prvi nagradi (2013, 2015) ter absolutno prvo nagrado (2014). Sodelovala je v pihalnem triu s Klaro Kikec in Laro Ramšak, s katerima je dosegla drugo nagrado in zlato priznanje na tekmovanju TEMSIG (2015), ter v isti zasedbi osvojila tudi prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Beogradu (2015). Leta 2010 je prejela naziv učenka leta Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje ter za nagrado igrala s Simfoničnim orkestrom glasbene šole Velenje 2. stavek Mozartovega Koncerta v C-duru. V šol. letu 2016/17 je prejela naziv dijakinja Umetniške gimnazije Velenje in prejela priznanje za posebne dosežke Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. Svoje znanje je izpopolnjevala pri prof. Milani Černjavski, Laslu Baranjaju, Rubenu Dalibaltajanu, Jasminki Stančul, Sijavušu Gadžijevu, Olegu Marševu, Nataši Kudritski, Selmi Chicco, Aleksandru Serdarju, Riti Kinka in Lovru Pogoreliću. Trenutno je študentka 1. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Hinka Haasa.
Maja Gombač se je začela glasbeno izobraževati na Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik, kjer jo je sprva poučevala Aleksandra Naumovski, v času šolanja na Gimnaziji Poljane pa Saša Potisk. Študij klavirja je nadaljevala pri Hinku Haasu na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je najprej zaključila prvo, lansko leto pa še drugo stopnjo bolonjskega izobraževanja. Zdaj nadaljuje pri Markusu Schirmerju na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Tekom študija se je v okviru mednarodne izmenjave eno leto izpopolnjevala tudi pri Imreju Rohmannu na Mozarteumu v Salzburgu. Kot solistka je z orkestrom debitirala z Bachovim koncertom št. 5 v f-molu, ob spremljavi Komornega orkestra Slovenske filharmonije. Z Orkestrom Glasbene šole Ljubljana Vič-Rudnik je v duu s pianistko Brino Kozlevčar na treh koncertih izvedla Saint-Saënsov Živalski karneval. Kasneje je nastopila z Griegovim klavirskim koncertom in Simfoniki RTV ter za izvedbo prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Izvedla je tudi Beethovnov Peti klavirski koncert z Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana. V zadnjem letu je sodelovala tudi z Orkestrom SNG Opera in balet Maribor, orkestrom Philharmonie Salzburg in komornim orkestrom Luxemburg Chamber Orchestra. Na ljubljanskih odrih redno koncertira v okviru ciklov Glasbene mladine ljubljanske in abonmaja Akademije za glasbo. Nastopala je tudi v okviru Festivala Ljubljana, Festivala Bled, Festivala Lent, Festivala Piran, Glasbene mladine Slovenije in Društva klavirskih pedagogov EPTA. Kot solistka, članica Klavirskega tria Aeternum ali v duu s sestro violončelistko Tamaro je koncertirala tudi v Angliji (Manchester), Švici (Schaffhausen, Solothurn), Italiji (Udine, Turriaco), Nemčiji (München), Avstriji (Dunaj, Salzburg, Gradec, Feldkirchen, Kitzbühel, Osoje) ter Bosni in Hercegovini (Sarajevo). Redno se udeležuje mednarodnih tekmovanj, na katerih je do sedaj osvojila že devet nagrad. Na tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov TEMSIG je osvojila tri nagrade: leta 2013 kot solistka (3. nagrada in srebrna plaketa), leta 2014 kot komorna glasbenica (1. nagrada, zlata plaketa in osvojenih 100 točk) ter leta 2016 ponovno kot solistka (2. nagrada, zlata plaketa in posebna nagrada za izvedbo obvezne skladbe).

 

Cerkev Marijinega oznanjenja (Frančiškanska cerkev) ob 20:00: Orgelski koncert - Iz senc v velikonočno svetlobo

Orgelski koncert v okviru posebnega dne Cvetna nedelja 2017 Evropske zveze radijskih postaj

Polona Gantar - orgle

Program

Janez Matičič

Gloria, op. 70

Olivier Messiaen

Jesus accepte la souffrance - Jezus sprejme trpljenje (La Nativite VII)

Institution de l'Eucharistie - Ustanovitev evharistije (Livre du Saint Sacrement VIII)

Les ténèbres - Tema (Livre du Saint Sacrement IX)

Combat de la Mort et de la Vie - Boj med življenjem in smrtjo (Le Corps glorieux IV)

Offrande et alléluia final - Darovanje in aleluja (Livre du Saint Sacrement XVIII)

Iskati povezavo med slovenskim skladateljem Janezom Matičičem (*1926) in francoskim mojstrom sakralne glasbe Olivierjem Messiaenom (1908–1992) se zdi na prvi pogled skoraj nemogoče. Matičič nikoli ni ustvarjal sakralne glasbe in v svoje partiture (skorajda) nikoli ni vključeval orgel. Pa vendar so njegova študijska potovanja v Pariz sredi 20. stoletja zaznamovala tudi srečanja z Messiaenom in njegovo umetnostjo. V Messiaenu je čutil tisto neuničljivo in ekspresivno glasbeno bit, tisto eksistencialno globino, ki jo v svojih delih, vse do danes, izžareva tudi sam.

Čeprav sta si slogovno in filozofsko tako različna, se Matičič in Messiaen srečata v iskanju drugačnega glasbenega smisla tam, kjer razodevanje nepričakovanih zvočnih barv odkriva pogled v izvirne globine glasbenega izraza. Messiaen je bil barvni sinestet. Med komponiranjem je videl barve in to sposobnost notranjega videnja je učinkovito prenašal na glasbo. Matičič je svoje iskanje nadgradil z uporabo sodobnih instrumentalnih tehnik in delovanjem na področju konkretne oz. elektroakustične glasbe, tudi kot član znamenite pariške skupine za glasbena raziskovanja GRM.

Organistka Polona Gantar se je z orglami prvič srečala na Orglarski šoli pri Teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 1996 je diplomirala iz glasbene pedagogike na ljubljanski Akademiji za glasbo, orgle je najprej študirala na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu, nato na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju, kjer je leta 2003 končala magistrski študij orgel pri profesorju Petru Planyavskem. Že med študijem pa tudi pozneje se je izpopolnjevala pri uglednih profesorjih na mojstrskih tečajih za orgle in improvizacijo v Švici, Avstriji in na Nizozemskem.

Danes je organistka v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani, solistično nastopa doma in v tujini ter sodeluje z najuglednejšimi slovenskimi pevskimi zbori ter v komornih sestavih s solopevci in instrumentalisti.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 20:00: Simfonični orkester Frankfurtskega radia (Hessischer Rundfunk Sinfonieorchester)

Zlati abonma in za izvenrn Svetovni glasbeni vzori

Uspešno pot kolumbijskega dirigenta spremljamo od 2004, ko je na Dunajskih slavnostnih tednih zaslovel kot čudež. Kmalu nato je ob vseh svetovnih gostovanjih prevzel tudi glasbeno vodenje Simfoničnega orkestra v Houstonu.

Dirigent: Andrés Orozco-Estrada
Solist: Joshua Bell, violina
Program
Felix Mendelssohn-Bartholdy, Koncert za violino in orkester v e-molu, op. 64
Gustav Mahler, Simfonija št. 5 v cis-molu

Popolna predanost glasbi in odprtost za nove tokove postavljata Simfonični orkester Frankfurtskega radia med svetovno elito, ki je lahko zgled ustvarjalcem glasbenega življenja. Orkester je v službi javnega radia od 1929, kar mu že od samega začetka narekuje gibljivost pri snovanju koncertnega programa. Njegovo vsebino so skozi zgodovino premišljeno oblikovali vrhunski dirigenti, posebej pa je treba izpostaviti dobo Eliahuja Inbala, ki je orkester popeljal na svetovna prizorišča ter pripravil posnetke izvirnih zapisov Antona Brucknerja in prve digitalne posnetke Gustava Mahlerja. Vsebinsko izjemen je bil tudi prispevek Hugha Wolffa, ki je s tem sodobnim orkestrom posegel na področje zgodovinsko ustrezne interpretacije. Orkestrova zgodba s kolumbijskim dirigentom Andrésom Orozco-Estrado, študentom dirigenta Uroša Lajovca na Dunaju, se je začela v sezoni 2014/15.

Joshua Bell je eden najslavnejših violinistov našega časa, njegovo edinstvenost pa občudujemo ob strastni predanosti glasbi in nenavadni občutljivosti pri raziskovanju življenja, kar se odraža v njegovih pravljicah za otroke, igranju na metrojski postaji ali na izjemnih koncertih povsod po svetu. Poslanstvo umetniškega vodje izpolnjuje pri Akademiji St. Martin in the Fields, kjer je 2011 nasledil Sira Nevilla Marrinerja.

Vstopnina: 24, 34, 49, 60

 

Prulček Bar ob 20:00: Nevermind

NEVERMIND smo 5 članska skupina, ki v sedajšnji zasedbi deluje približno eno leto. Naš repertoar sestavljajo večinoma priredbe pesmi bandov kot so The Doors, Deep Purple, Lynyrd Skynyrd in podobno, v ozadju pa se ustvarja slovenska avtorska glasba.

Tine Farkaš - bas kitara
Gaj Bostič - Bobni
Matej Mittendorfer - kitara in vokal
Jakob Sever - kitara
Peter Bubola - klavir

Brez vstopnine

 

Klub CD ob 20:00: Dans Dans

Edinstveni glasbeni kolektiv Dans Dans sestavljajo Bert Dockx (vodja slovitega sestava Flying Horseman), Frederic Jacques (basist, ki sodeluje z velikim Markom Laneganom ter odličen kantavtor in pevec z umetniškim imenom Lyenn) in Steven Cassiers (iskani instrumentalist, ki je sodeloval z umetniki, kot sta Dez Mona in DAAU). Od prvega albuma iz leta 2012 trio poslušalce navdušuje s svojo neopredeljivo glasbo. Instrumentalna, ambientalna, hipnotična, delikatna in divja: Dans Dans neumorno snujejo lasten glasbeni svet in vsakič znova dokazujejo, zakaj so eden najbolj vznemirljivih bendov Belgije in onkraj njenih meja.
Čeprav se je bend proslavil z domišljenimi priredbami skladb drugih umetnikov (Nick Drake, Ennio Morricone, Ornette Coleman, David Bowie, Robert Wyatt,…), njihov četrti album – iskrivi, prečudoviti Sand – vsebuje skorajda izključno avtorsko glasbo. In kot je značilno za te tri rojene glasbenike, so skladbe samo izhodišče za improvizacijsko raziskovanje še neslišanega spektra glasbenih krajin in čustvovanj. Improviziranih, vendar z brezhibnim posluhom za čvrsto pripovedno logiko in nalezljive melodije.
Producent albuma Sand je nepogrešljivi Koen Gisen, ki zagotavlja transparenten, globok in nepremagljiv zvok. Posnet v živo (brez overdubbing nasnemavanja) v samo štirih dneh in v majhni sobi, album zveni kot potovanje skozi neznano pokrajino, ki je nikoli ne želiš zapustiti.
Klub CD, 14, 11* EUR ter brezplačen kozarec vina po koncertu

 

Teater, odrske deske, gledališče, in...:

 

SNG Opera in balet ob 19:30: Pepelka

Komična opera v dveh dejanjih, izvedba v italijanskem jeziku premiera 9. 3. 2017, koprodukcija z Opéra de Rennes

S tokratno premierno uprizoritvijo Rossinijeve Pepelke, velike umetnine iz zakladnice italijanske operne tvorbe, ki je nastala leto dni po znamenitem Seviljskem brivcu, bomo obeležili dvesto let od njene prve in zelo uspešne uprizoritve leta 1817 v Rimu. Libreto čarobne pravljice je nastal na podlagi Perraultove literarne predloge, delo pa je polno lahkotne Rossinijeve glasbe. Navkljub temu, da Pepelka velja za eno izmed najbolj duhovitih skladateljevih del, pa nosi v sebi tudi resnoben pridih. Postavitev legendarnega francoskega gledališkega ustvarjalca Jérôma Savaryja v koprodukciji z Opéra de Rennes je namenjena vsem ljubiteljem klasičnih pravljičnih zgodb.

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Klinika Tivoli d.o.o., režija Gorazd Žilavec, legendarna komedija

Avtorji: Lučka Jagodic, Marko Pokorn, Boštjan Tadel 

Priredba in režija: Gorazd Žilavec

Asistent režije in kostumografije: Marko Skok

Scenografija: Ana Rahela Klopčič
Kostumografija: Mateja Čibej

Glasba: Davor Herceg

Oblikovalec luči: Marko Kovač
Igrajo:

Srečko Kermavner, Lili Bačer Kermavner, Urška Koželj, Rok Pirnat, Grega Usenik, Marko Skok

Klinika Tivoli, nekakšna predhodnica priljubljene TV-nadaljevanke Naša mala klinika, je gledališka komedija o novodobnih podjetnikih, ki izkoriščajo trenutno družbeno stanje, z njihovo zgodbo pa se gledalci zlahka poistovetijo ter se pri tem do solz nasmejijo. Pri tem so jim v znatno pomoč natančno tipizirani liki glavnih protagonistov,

ki ponujajo vse možnosti kreativnega ustvarjanja znotraj zgodbe o promiskuitetni družbi navideznega razbijanja tabujev, kjer nič ni res in je vse dovoljeno, če le ne boli …

To je ob imenu režiserja Gorazda Žilavca, ki se je v prejšnji sezoni v Šentjakobskem gledališču kot režiser več kot uspešno spopadel z Jesihovim Trikojem, za katerega je prejel kar dve igralski priznanji, tudi matička na 55. Linhartovem srečanju v Postojni, več kot prepričljiv razlog za ogled.

Vstopnice od 5 EUR dalje

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Merlin ali Pusta dežela

"Briga me, jaz sem umetnik."

Starosta sodobnih nemških dramatikov Tankred Dorst je leta 1981 zasnoval obsežno postmodernistično dramsko utopijo Merlin ali Pusta dežela. Skozi like in prigode iz legend o kralju Arturju in vitezih okrogle mize je raziskoval tako koncepte vladanja kot človeške šibkosti, ki navadno pokvarijo idealne koncepte. Kako dolgo lahko zdrži princip okrogle mize, za katero sedijo enakopravni in plemeniti vitezi, ki si prizadevajo za dobro človeštva? Je svet enakosti brez konfliktov in vojn sploh mogoč? Zakaj je, kadar imamo opraviti s človeškimi stvarmi, zmeraj nujna kakšna čarovniška palica? Kakšno vlogo ima pri vsem tem hudič? Ima res nadnaravno moč ali je samo človekov alter ego? Ta in še številna druga vprašanja se razpirajo skozi niz fantastičnih, igrivih, obešenjaško duhovitih, včasih krutih, včasih ganljivih, gledališko bogatih in večkrat tudi magičnih prizorov.

Ko se danes trudimo redefinirati pojma demokracija in liberalni kapitalizem in poskušamo najti najboljšo povezavo med tema dvema besedama, se zdijo zanimive rešitve, ki vključujejo magijo. Zanimivo se zdi poklicati na pomoč viteze in čarovnike, ki naj branijo "dobro".
Nekoč smo vsi imeli tradicionalne lokalne sovražnike, ki so bili praviloma pripadniki drugih narodov in držav. Danes vsi za največjega sovražnika štejemo svoj narod. Delimo se na napredne in konservativne, na patriote in izdajalce, na vernike in ateiste, na nekdanje partizane in zdajšnje fašiste, po vseh mogočih kriterijih se delimo na dvoje. Delijo nas referendumi o vseh mogočih vprašanjih. Vsaka stran se je pripravljena boriti za svojo verzijo resnice do konca. Rešitve ni. Razen, če bi se danes pojavil kakšen Lancelot ali Merlin ali kdorkoli, ki bi s čarobno močjo razrešil konflikt, v katerem smo se znašli. Merlin je ep o vitezih in čarovnikih in o utopiji … Upajmo, da bo na koncu zmagalo DOBRO.
Aleksandar Popovski

Divja komedija o zlobi in pohlepu

mala drama ob 20:00: Nežka se moži, komedija

"Začutila sem, da mu ne bi bilo všeč, če bi mu povedala, da sem bila z nekom še pred štirinajstimi dnevi. Občutljiv človek je. Malce konzervativen."
– Vinko Möderndorfer

Že naslov najnovejše igre Vinka Möderndorferja Nežka se moži (2009) kaže, da se je avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Iz klasičnega Matička so vzeta tudi imena nastopajočih oseb (Matija, Neža, Tonči) in ena najbolj znanih komičnih situacij. Toda moderni Matiček ni mlad grajski služabnik, temveč slavist v zrelih srednjih letih, ki si služi kruh kot srednješolski učitelj slovenščine. Z malce mlajšo Nežo sta sveže zaljubljen par, ki se veseli raznovrstnih vidikov skupnega življenja, od kulinaričnih do posteljnih. Njuno srečo zmoti Nežin bivši, uspešen trgovec z avtomobili, ki se nekega popoldneva, ko je Neža za hip sama doma, pojavi pri njiju in zahteva svojo ljubo nazaj … Duhoviti dialogi, iskriv (ljubkovalni in erotični) besedni zaklad in nepričakovani komični obrati odlikujejo to sodobno ljubezensko travestijo, ki je zmagala na natečaju za najboljšo izvirno slovensko komedijo v okviru celjskega festivala 19. Dnevi komedije (2010).

 

MGL mala scena od 20:00: Sedem let skomin

Menda po sedmih letih skupnega življenja, ko smo že dobro utrjeni in utrujeni od vsakodnevne rutine, nastopi trenutek, ko nas zamika, da bi partnerja zapustili ali pa vsaj skočili čez plot. Se noro zaljubili in se predali goreči strasti. Tako se vse bolj dozdeva tudi Richardu (Sebastian Cavazza), postavnemu in čednemu moškemu srednjih let, ki za nekaj dni ostane sam v razgretem stanovanju, saj je njegova soproga Helen (Mojca Funkl) odšla s sinom na počitnice.

Ko s kozarcem viskija v roki med poslušanjem tekme meditira o svojih čarih in o vseh ženskah, ki bi jih lahko imel, ga skoraj ubije litoželezni lonec, ki pade z zgornjega balkona. Sreča v tej nesreči je tudi njena povzročiteljica (Ajda Smrekar): mlada, prikupna in privlačna podeželanka, ki poleti, ko so vsi na počitnicah, skrbi za sosedov vrtiček. Beseda da besedo in nekaj trenutkov zatem se Richard in dekle ob kozarčku penečega vina znajdeta pri njem na zofi. Čeprav sta si zelo simpatična, ne gre vse gladko. Richard obračunava z notranjimi očitki slabe vesti in napadi ljubosumnosti, ker izve, da se njegova žena, medtem ko on "sameva doma", na večerji zabava s svojim občudovalcem. Dekleta, ki je ravno na prvi stopnički televizijske kariere, pa tudi ne mika zveza z nekom, ki je že poročen in bi bil lahko njen oče ali vsaj starejši brat. Nič ne kaže, da se bo iz tega izcimilo kaj več kakor le prijeten klepet. Pa vendar: po okusni večerji, začinjeni z obilo smeha, oba ugotavljata, da sta drug z drugim lahko tako naravna in sproščena, kot že dolgo nista bila.

Leta 1955 je Billy Wilder po Axelrodovi komediji posnel film z istoimenskim naslovom, uspeh filma pa je Axelroda zalučal med uspešne filmske scenariste. In prav iz tega filma je sloviti prizor, v katerem veter, ki piha skozi rešetke nad podzemno železnico, privzdigne frfotavo krilo dražestne Marilyn Monroe in jo poveliča v pop ikono 20. stoletja. Tedanja neusmiljena cenzura je filmsko različico te romantične komedije oropala sočnosti in žgečkljivosti – zato na koncu ne izvemo, kaj se je v resnici zgodilo. Sta končala med rjuhami ali ne? Na to vprašanje pa bo zagotovo odgovorila naša uprizoritev.

 

Stara mestna elektrarna ob 20:00: Fizične manifestacije / Snježana Premuš, plesna predstava

 

Nad gravitacijo s kinetiko, z uporom v objem, s pestjo v ples. Tudi ob klasični glasbi. Ne pa samo.

Fizične manifestacije je predstava o neulovljivih telesih, ki zmorejo in znajo slediti vzgibu telesa Tistih, ki se prepustiju osnovnim impulzom. Težko jih postrojiš, jim določiš kaj in kako morajo, da bo red, lepo in vse harmonično. Ne gre. Prav red je tisti, ki ga ves čas razgrajujejo. Zgodbo tkejo tako, da preprosto so. Se medsebojno poslušajo, spontano odreagirajo drug na drugega. Najtežje in osvobajajoče. Na polno delujoča demokracija. Temu je potrebno dodati, da gre za odpiranje, raz-grajevanje giba, njegovo osmišljanje, ga iz uniformiranosti, družbene in plesne kodiranosti izpreči, opazovati, osmisliti.

Snježana Premuš je na festivalu Gibanica 2017 prejela nagrado Ksenije Hribar za koreografijo (tudi za predstavo Fizične manifestacije). 

Avtorica : Snježana Premuš

Izvajalci in sodelavci: Tina Valentan, Gregor Zorc, Melina Iordanidou, Liza Šimenc

Dramaturginja: Barbara Novakovič Kolenc

Postavitev sola iz baleta Chopiniana: Mateja Rebolj

Izvajalci metode refleksivne pozornosti:

Sanja Nešković Peršin, Mateja Rebolj, Teja Reba, Milan Ketiš, Mariela Nestora

Opazovalci: Rok Vevar, Jedrt Jež Furlan

Oblikovanje svetlobe: Borut Bučinel

Tehnično vodenje: Špela Skulj

Zvočna podoba: Boštjan Perovšek

Fotografija/video: Marcandrea

Odnosi z javnostjo: Jedrt Jež Furlan, Ksenija Kaučič

Produkcija: Ksenija Kaučič

Producent: Zavod Federacija Ljubljana

Koprodukcija: Bunker SMEEL, Plesni teater Ljubljana, Isadora Duncan Center (Atene, GR)

Vstopnina: 10,00 EUR, 7,00 EUR (študenti, upokojenci, brezposelni, skupine nad 10 oseb)

 

10KA klub smeha od 20:30: 10kin Večer Novega #97, stand-up / impro

Vstopnina: 4EUR

 

Mestna galerija Ljubljana od 17:00 do 18:00: Vodstvo po razstavi Telesnost z Urošem Abramom

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom: 20. pripovedovalski festival Pravljice danes

Štihova dvorana ob 17:00: Zlata ptica, pripovedno-pogovorni dogodek ob ilustracijah ljudskih pravljic, ki jih je naslikala Ančka Gošnik Godec
Pripovedovali in razmišljali bodo: ilustratorji Jelka Godec Schmidt, Marjanca Jemec Božič, Zvonko Čoh, Ana Zavadlav, Maja Kastelic; pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan; likovni urednik Pavle Učakar; uredniki Andrej Ilc, Irena Matko Lukan, Alenka Veler; oblikovalka Sanja Janša
Glasba: Miro Božič
Slavnostna gostja: Ančka Gošnik Godec

Akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, ki bo letos praznovala 90. rojstni dan, je s svojimi likovnimi upodobitvami zaznamovala sleherno otroštvo in mladost na Slovenskem. Le kdo ne pozna knjig Tri botre lisičice, Zlata ptica, Povodni mož, Pravljice, Zverinice iz Rezije, Babica pripoveduje, Mamka bršljanka, Lonček, kuhaj …? Častitljivo obletnico letos praznuje tudi njena Muca copatarica, ki bo dopolnila šestdeset let, tik pred izidom pa je še ponatis zbirke pravljic iz vsega sveta Zlata skledica s slikarkinimi podobami. Zlata ptica je naslov antologije pravljic in pesmi z njenimi ilustracijami in simbol pripovedovalskega festivala Pravljice danes. S tem dogodkom se bomo poklonili slikarki, ki jo je naslikala, in njenemu ustvarjalnemu opusu.

"Ančka Gošnik Godec je s posebno pozornostjo in velikokrat hudomušnostjo slikala pravljična bitja, ki so izvirala iz mitične zavesti in oblikovala pomemben del nacionalnega izročila; le spomnimo se zmaja, bele kače, vil, povodnega moža, čarovnic, ter živali s povsem človeškimi nravmi, ki so skupaj z ljudmi od nekdaj prebivale v naših krajih. Njihove značaje, navade in bivališča je rada razkrivala v zgodbah, v katerih so nastopale kot glavne ali celo edine junakinje. V domišljiji slikarke, ki je veliko časa preživela v naravi in jo zato tudi zelo dobro poznala, je bilo sleherno bitje, pa naj bo to droben cvet, kobilica, zmuzljivi škrat, izgubljena sirota ali pa mogočen kralj enako pomemben za obstoj pravičnega sveta, kakršen je v pravljicah in kjer je na koncu zmeraj vse na svojem mestu."

Judita Krivec Dragan (iz spremne besede h knjigi Zlata ptica, MKZ 2011, 2016). Po dogodku bo slavnostna gostja podpisovala svoje knjige.

Za odrasle

Vstopnina: 5

Drugo preddverje ob 18:30: Ljudske pripovedi na ilustracijah Ančke Gošnik Godec, odprtje mini razstave

vstop prost

 

Mestni muzej Ljubljana ob 18:00: Arheologija od blizu: Ljubljanski grad, 1988-2007, predavanje

Vabljeni na prvo predavanje iz cikla Arheologija od blizu, kjer bo muzejski arheolog Martin Horvat spregovoril o rezultatih izkopavanj, ki so se izvajala na območju Ljubljanskega gradu med leti 1988 in 2007.

Kako ravnati, če ne najdeš prazgodovinskih grobov na mestu, kjer jih pričakuješ, v zemlji pa odkriješ posodo z viteškim grbom, kamor je bilo pred stoletji morebiti shranjeno srce plemenitega konjenika? Koga iz svoje ekipe raziskovalcev arheologov določiti, da sestavi otroški skelet? Kaj narediti, ko je v terenskem šotoru –15 ali +35 C in neznosen smrad? Kako prepričati gradbince, da z nadaljevanjem del počakajo še en teden oziroma da namesto gradbenih odrov postavijo podzemne odre za nadaljnje arheološke raziskave pod zemljo?

Ljubljanski grad, Kongresni in Vodnikov trg, Njegoševa in Slovenska cesta, Stritarjeva, Mačkova in Krojaška ulica so samo nekatera ljubljanska prizorišča, ki pod površjem hranijo materialne dokaze preteklosti. Pričajo o mnogoterih srečanjih, zgodovinskih in vsakdanjih dogodkih ter izkušnjah ljudi, ki so tu živeli od prazgodovine do danes. Ko ta prizorišča raziskujemo z arheološko metodo, v njih odkrijemo številna pričakovana in tudi nepričakovana spoznanja ter pričevanja preteklosti. Vas zanima osebna zgodba arheologa, ki je v zadnjih 30 letih vodil ali sodeloval na več pomembnejših arheoloških raziskavah v Ljubljani? Potem vas vabimo na ciklus petih predavanj, kjer bo o rezultatih arheoloških raziskav Ljubljane, ki spreminjajo zgodovinske zapise v šolskih učbenikih, pa tudi o svojih osebnih izkušnjah, pridobljenih ob delu na terenu, spregovoril arheolog Martin Horvat.

Ljubljanski grad, 1988–2007

Na Ljubljanskem gradu so v letih 1960 in 1964/65 potekala sondažna izkopavanja, ki pa niso dala pomembnejših rezultatov. Tako prva (P. Petru 1961), kot druga (M. Slabe 1975), so bila svojemu času primerna - sistem sond je bil tedaj splošno uveljavljen, odnos do arheologije novejših obdobij pa je bil močno zapostavljen. Izkopavanja so bila pogosto le del običajnih očiščevalnih oziroma nujnih zemeljskih del.

Leta 1988 se je pričela nova faza prenove Ljubljanskega gradu in v tem kontekstu tudi tretja etapa arheoloških raziskav. Raziskave so bile primarno usmerjene predvsem na grajsko bastijo, ki je v arheološkem smislu pomenila zadnje večje ohranjeno območje znotraj grajskega oboda, kjer so lahko potekale načrtne arheološke raziskave. V sklopu posebne mobilne arheološke ekipe, pa so raziskave potekale na grajskem dvorišču, kjer so bila izkopavanja odvisna od trenutnih potreb pri konservatorskih, restavratorskih in gradbenih posegih.

Arheološka izkopavanja na Ljubljanskem gradu še niso končana, zato so rezultati preliminarni, izsledki pa kljub temu skozi kontinuiteto poselitve grajskega griča  od prazgodovine do današnjih dni v marsičem dopolnjujejo in pojasnjujejo zgodovino Ljubljanske kotline. Končno so arheološke raziskave potrdile že skoraj ovrženo tezo, da se je na grajskem griču nahajala prazgodovinska naselbina. Prvotni namen, da grajsko bastijo v celoti raziščemo in skupaj s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine strokovno ovrednotimo še preden bi bila zaradi gradbenih posegov v sklopu revitalizacije objekta ogrožena, pa je v zadnjih letih nekoliko zastal.

Martin Horvat je v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane zaposlen kot arheolog, kustos za srednji vek ter vodja dokumentacijske službe. Poleg kustodiatskega dela in razvijanja podatkovnih zbirk za avtomatizacijo muzejskih procesov že vrsto let vodi različne arheološke projekte ali sodeluje pri njih, najraje ima prav terenske raziskave. Leta 1987 je prevzel zahtevne arheološke raziskave na Ljubljanskem gradu, s posebnimi izzivi pa se je soočil tudi med izkopavanji pri prenovi matične stavbe Mestnega muzeja Ljubljana, Turjaške palače, kjer je rezultate raziskav vključil v stalno muzejsko postavitev.

Brez vstopnine

 

Vodnikova domačija Šiška ob 19:00: Knjiga oder platno: Nina Rajić Kranjac

Brez vstopnine

Knjiga, oder, platno je serija dogodkov, ki knjige in tekste povezuje z aktualnim gledališkim oz. filmskim ustvarjanjem. Program pripravlja in vodi Maša Pelko, ki je tokrat v goste povabila mlado režiserko, Nino Rajić Kranjac.

Po uspešni diplomski predstavi 1981 Simone Semenič, za katero je Nina Rajić Kranjac med drugim prejela Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo na Tednu slovenske drame ter magistrski predstavi Zborovanje ptic Jeana-Clauda Carriereja, ki je na sarajevskem festivalu MESS prejela nagrado Jurislav Korenić za najboljšo mlado režiserko, je v tej sezoni na oder postavila Korunovega Svetovalca v MGL. Trenutno domuje v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer bo na odru v marcu zaživela predstava Idioti, ki nastaja po Von Treirjevi predlogi istoimenskega filma.

Maša Pelko se bo z gostjo pogovarjala o procesih prehajanja besedila in filma na oder.

 

Galerija Equrna od 19:00: Razstava študentov slikarstva ALUO: Utelesenje, likovna razstava

V Galeriji Equrna se 14. marca 2017 odpira razstava študentk in študentov Oddelka za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) z naslovom Utelesenje.

V letošnjem letu bo Oddelek za slikarstvo UL ALUO svoja dela prvič predstavil v sodelovanju z Galerijo Equrna, ki velja za vodilno ljubljansko galerijo zlasti na področju postmodernega slovenskega slikarstva. V Equrni bodo pod skupnim imenom ALUO prehod na ogled kar tri razstave, posvečene slikarstvu.

Prva, Utelesenje, sredi študijskega leta odpira vrata ateljejev, kjer se srečujeta dva temeljna osebna, pa tudi družbena procesa – učenje in ustvarjanje, ki ju v eni besedi združuje umetnost. Na ogled bodo dela sedemnajstih slikark in slikarjev, študentov UL ALUO, s performativnim dejanjem dveh študentk kiparstva ob odprtju.

Avtorji:
Lea CULETTO, Nina ČELHAR, Andreja GLAVICA, Manuel FABRIS, Rok HORVAT, Meta HROVAT, Ana JANEŽ, Natalija JUHART, Martina JURAK, Tina KONEC, Janja KOSI, Dalea KOVAČEC, Neža KNEZ, Milan MARIN, Jana NUNČIČ, Nina OBLAK, Monika SLEMC, Rea VOGRINČIČ in Neja ZORZUT.

Brez vstopnine

 

Galerija Fotografija ob 19:00: Naključni Kvartet, fotografska razstava

Ksenija Benedetti,Aldo Kumar,Jakov Brdar,Mateja Dimnik

Zgodilo se je naključno. Utrinek. Dnevniški zapis. Fotografija namesto besed. In besede, zavite v fotografsko zgodbo. Ko doživiš poseben trenutek, ga zabeležiš, objaviš fotografijo in morda dodaš besedo. Nekatere deliš s prijatelji, druge ostanejo shranjene v telefonu. Nikoli niso imele namena izstopiti iz telefona, da ne bi stopile iz svojega okvirja. Živijo na ekranu, v različnih formatih in izvedbah, vsakič drugačne, vsakič vznemirljive in vsakič kot odsev trenutka, v katerem so nastale.

Zakaj Ksenija, Aldo, Jakov in Mateja? Življenje je polno naključij in tudi ta izbor je naključen. Je kot dnevniški zapis, je kot utrinek tega časa. Njihove zgodbe so samosvoje, pogledi na svet pa vznemirljivi. Na življenjski časovni premici je fotografski pogled le eden od njihovih pogledov, ki pa jih na tem mestu združuje in povezuje.

Zakaj fotografirajo?

Ksenija Benedetti, šefinja Protokola Republike Slovenije

"Želim ujeti trenutek in ustaviti čas, ko mimogrede oko sreča drobno, meni lepo lepoto, ki v obliki fotografije ostane z mano in ob ponovnih pogledih na poseben, neklasičen način zbudi spomine. Telefon je zame priložnost, ki "dela tatu". Je nezahtevno, a lahko tudi ustvarjalno orodje in ne le sredstvo osnovne komunikacije, instantnih "chatov", neskončnih sebkov in socialnih omrežij ter e-pošte. Zaradi njega sem postala telefonski fotografski tat mimobežnosti lepega, intrigantnega, privlačnega, zgovornega."

Aldo Kumar, skladatelj

"Fotografiram zato, ker vem, da pozabljamo. Naše vidno polje je omejeno, oko našega telefona je omejeno, občutek trenutka, ko posnetek nastane, pa vseobsegajoč. Ko sliko kasneje pogledamo, čeprav njen detajl, se nam zvenenje trenutka povrne. Tako se tudi s fotografijo nekako nadaljujemo."

Jakov Brdar, kipar

"S telefonom posnamem nekaj, kar se s prostim očesom ne vidi. Podobno kot gastroskopija ali kolonoskopija."

 Mateja Dimnik, kreativna direktorica, agencija Reformer

"Fotografiranje z mobilnim telefonom je zame kot poezija, v kateri se prepletajo vsakdanje zgodbe in podobe, barvni in črno-beli trenutki, je svojevrstno raziskovanje in potovanje v času. Včerajšnjih trenutkov ni več mogoče ujeti, zato se s svojim pogledom rada za hip ustavim v današnjih, preden zbežijo."

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature:

18:00 Iz strun srca – Zlata Fon

Na tematskem večeru se bomo ob predstavitvi pesniške zbirke Iz strun srca avtorice Zlate Fon poglobili v iskanje večne resnice in spregovorili o ljubezni kot najmogočnejši sili, ki deluje skozi srce v srca drugih ljudi. Predstavitev izbora iz pesniške zbirke ob prijetnem druženju in glasbeni spremljavi.

20:00 Mediji in tehnologija-debata ob splavitvi RŠ mobilne aplikacije

Tokrat bomo razpravljali o problematiki medijev v odnosu do razvoja tehnologije. Vprašali se bomo, kako se ji mediji skozi čas prilagajajo, kaj z njo pridobijo in izgubijo, ali se s tem spreminja tudi vsebina ali samo forma njihovega diskurza in podobno. V tem kontekstu bomo kakšno rekli tudi o novoizdani RŠ aplikaciji ter o tem, kako se bo dopolnjevala z bogato preteklostjo RŠ kot prvega neodvisnega radia v Evropi ter pomagala oblikovati njegovo včasih žal negotovo prihodnost. Kako specifičen status, pomen in položaj RŠ vpliva na njegov odnos s tehnologijo? Kakšne prilagoditve bi moral in kakšne sploh lahko izvede? Na vso to bomo torej poskušali odgovoriti v splošnem, na primeru RŠ in nenazadnje na primeru lastnosti RŠ aplikacije.

Sodelujoči: Una Larisa Pečovnik, Primož Krašovec in Luka Cvetko (povezovalec)

 

Tovarna ROG, Second Home ob 21:00: Chaharshanbe Suri - Praznik ognja

Chaharshanbe Suri je perzijski praznik, ki se ga praznuje na zadnjo sredo pred Nowruzom (iranskim novim letom). Imenuje se tudi Praznik ognja.
Ljudje se proti večeru zberejo okoli ognja, preko katerega obredno skočijo. Ta naj bi odvzel njihove bolezni in probleme ter jih napolnil z močjo in zdravjem. Takšno očiščenje se tradicionalno opravi pred prihodom pomladi. Gre za starodavni poganski ritual, katerega začetki segajo vse v 18. stoletje pred našim štetjem.
Chaharshanbe Suri ne praznujejo samo v Iranu, temveč tudi v Afganistanu, Azerbajdžanu, iraškemu Kurdistanu, Tadžikistanu in Turčiji.
Na predvečer praznika vas migrantska skupnost vabi v Second Home, kjer bomo skupaj doživeli Praznik ognja. Pričakali vas bodo ogenj, hrana, glasba in dobra volja ob pričakovanju pomladi.
Zberemo se ob 9ih na dvorišču Second Home-a, takoj po rednih vajah arabskih in kurdskih plesov (ob 8ih), kjer se bomo ogrevali za večerno rajanje.

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

20:00 Teden možganov 2017: Krizni novi svet

Samorastniki, Igor Pretnar, Slovenija (Jugoslavija), 1963, 35mm, 1.37, čb, 89' 

Slovenska Koroška v 18. stoletju. Ožbej se s šolanja vrne na graščino Krnice, kjer mu oče pove, da bo ostal doma, ker ga je izbral za bodočega gospodarja. Na Krnice pride za deklo čedna Meta in Ožbej se vanjo zagleda. Meta zanosi, toda Ožbejeva mati jo prekolne, oče pa ukaže, da jo bičajo in preženejo iz graščine. Ožbej ne more brez Mete, v gozdu ji reče, da se je zaradi nje pripravljen odpovedati Krnicam. Meta ponovno zanosi in Ožbejevi starši se še bolj razhudijo. Kljub ostremu nasprotovanju vse okolice Meta rojeva in rojeva nezakonske otroke – samorastnike. Socialna drama o razrednem boju in prepovedani ljubezni v fevdalni dobi.
Ogledu filma sledi diskusija z Dolores Trol, študentko Kognitivne znanosti.
Vstop prost.

 

Kinodvor:

19:00 Samo konec sveta (Juste la fin du monde), Xavier Dolan, Kanada / Francija, 2016, DCP, 97'

Samo konec sveta je komorna drama »o tem, kaj se zgodi, ko ne znamo komunicirati«. Xavier Dolan (Ubil sem svojo mamo, Namišljene ljubezni) je za priredbo istoimenske gledališke igre na festivalu v Cannesu prejel veliko nagrado žirije.

21:00 Neruda, Pablo Larraín, Čile / Argentina / Francija / Španija, 2016, DCP, 108'

Pablo Larraín (Klub, Jackie) ujame duha in persono velikega čilskega poeta in politika v stekleničko duhovite, energične in nekoliko nadrealistične antibiografije s pridihom filma noir.

Mala dvorana ob 20:00:

The Beatles: Osem dni na teden (The Beatles: Eight Days a Week - The Touring Years), Ron Howard , Velika Britanija / ZDA, 2016, blu-ray, 107'

Navdušujoča dokumentarna kronika zgodnje koncertne kariere in meteorskega vzpona skupine The Beatles, časa neponovljive beatlomanije, ko so John, Paul, George in Ringo osvajali britanske, evropske in nato ameriške odre, da bi nazadnje obnoreli ves svet.

 

Komuna:

18:00 Lev: Dolga pot domov (Lion), Garth Davis, Avstralija

20:15 Mesečina (Moonlight), Barry Jenkins, ZDA, drama