Obisk dogodkov v skladu s priporočili RŠ

Metelkova mesto: pandemski ukrepi, kaos in nered

Festival lezbična četrt:

Pred Klubom Monokel, ob 17:00: Ne samo te stene (odprtje murala)

Ana Lucija Šarić in Klara Kracina bosta na stene, kot jih zapisuje pesem Kristine Hočevar samo te stene so tvoje stene, prenesli to pesem, te stene, ne samo te stene.

Galerija Škuc ob 19:00: Pet Presečišč (literarno branje in podelitev nagrad literarnega natečaja)

V domačnem ambientu Galerije Škuc bodo svoje literarne tekste brale_i nagrajenke_ci literarnega natečaja Presečišča, Patricija Zupanič, Tanja Matijašević, Nina Cimerman, rožnatiKosinus in Azira Kamberi. Komisija v sestavi Kristina Hočevar, Suzana Tratnik in Heidi Pungartnik pa bo k temu dodala besedo ali dve utemeljitve svojega izbora in podelila prve tri nagrade.

Muska izven: Izodrom po lastni izbiri

Teater, razstave, predavanja...:

Zoom ob 17:00: Ciklus besednih postaj: Homerske himne (založba Družina)

Sodelujejo: Blaž Božič, Lara Unuk, Polonca Zupančič, Blaž Zabel Oddelek za klasično filologijo, FF UL
Pogovor bo potekal v živo preko ZOOMa na naslovu https://durhamuniversity.zoom.us/j/7501684052 Meeting ID: 750 168 4052
Homerske himne so sklop triintridesetih pesnitev religiozne vsebine, posvečenih različnim bogovom Olimpa. Ohranjeni fragmenti obsegajo od treh do več kot petsto vrstic. Sestavljene so v epskem metrumu in jeziku, ki spominjata na Homerjevega, zato so jih tradicionalno imenovali »homerske«, vendar veljajo danes za dela različnih anonimnih avtorjev. Večji del jih je nastal že v 7. in 6. stoletju pr. Kr., kar jih umešča med najstarejše spomenike starogrške književnosti, nekaj jih je helenističnih, himna Aresu pa je najverjetneje nastala šele v rimskem obdobju. Homerske himne so za sodobnega bralca – poleg izjemne literarne vrednosti – dragocen vir znanja o grškem mitološkem izročilu in o njegovi povezavi z nekaterimi kulti in rituali. Knjigo, ki je izšla pri založbi Druzina.si , bodo predstavili štirje mladi prevajalci.

KOŽ ob 18:00: Doba velikih migracij na Slovenskem - dr. Aleksej Kalc, dr. Mirjam Milharčič Hladnik in dr. Janja Žitnik Serafin

Predstavitev knjige

Sredi 19. stoletja se je na Slovenskem začelo obdobje, znano kot doba velikih migracij. Takrat so, tako kot že prej druge dele Evrope, širši srednjeevropski prostor zajela množična migracijska gibanja. Do druge svetovne vojne je ozemlje današnje Slovenije za stalno zapustilo okrog 440.000 prebivalcev. Takemu demografskemu primanjkljaju na ozemlju, ki je takrat štelo 1,5 milijona prebivalcev, so botrovali migracijski procesi različnih intenzivnosti in usmeritev, umeščeni med politična, ekonomska, kulturna in družbena dogajanja. Knjiga predstavi glavne obrise množičnih migracij, ki so ključno zaznamovale zgodovino slovenskega prostora, ter organizacijske in kulturno-umetniške dosežke slovenskih migrantov v novih domovinah. Namen knjige je tudi skozi življenjske zgodbe pokazati, kako so bile selitve vedno sestavni del vsakdanjega življenja v določenem zgodovinskem obdobju, v določenem lokalnem okolju in določeni družinski strategiji preživetja. Ob tem želi razprava istočasno obravnavati izseljevanje in priseljevanje kot skupno doživljanje in izkušnjo posameznega človeka, ki je vedno oboje hkrati, izseljenec in priseljenec.

Knjiga je letos izšla pri Založbi ZRC SAZU. Pogovor vodi Ksenija Horvat.

Brez vstopnine

Slovanska knjižnica ob 18:00: Slovanski bralni klub: Solaris

V Slovanskem bralnem klubu izpostavljamo najimenitnejša dela slovanskih avtoric in avtorjev, ki suvereno sooblikujejo pokrajino evropske in svetovne literature. Tokrat bomo spregovorili o knjigi Solaris poljskega avtorja Stanisława Lema. Zgodba nas popelje na vesoljsko postajo, ki kroži okrog planeta Solaris. Gostja bo prevajalka Tatjana Jamnik.

Prijave na: 01 308 56 00 ali na slovanska@mklj.

Brez vstopnine

Slovensko mladinsko gledališče ob 19:00: Nasprotje stvari

Boris Nikitin raziskuje meje med resničnostjo in fikcijo, dokumentom in njegovim ponaredkom, in te kategorije najraje požene v zrak. Poigrava se z retoriko in propagandističnimi sredstvi. Najprej se s fašistoidnim diskurzom na odru poistovetiš, v naslednjem trenutku te že spreletava srh, da si mu nasedel, potem se vprašaš, kako se je to zgodilo. Kakšna resničnost je pravzaprav reprezentirana na odru? Kategorije so zabrisane, vse je postavljeno pod vprašaj.

Režija: Boris Nikitin
Igrajo: Primož Bezjak, Janja Majzelj, Ivan Peternelj, Blaž Šef, Stane Tomazin

Vstopnina: 15,50 EUR / 9,50 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

Stara mestna elektrarna ob 20:00: Maja Delak: Samo za danes

Samo za danes je navidezno počasna instantna kompozicija, kjer avtorice pogledu namerno izpostavljajo manj vidne, manj očitne materialnosti, telesnosti, stanja. V preminjajočem in ponovno nastajajočem prostoru zvočnih pokrajin je izhodiščni princip sprotno pogajanje in dogovarjanje različnih gledišč, tudi z občinstvom. O gibu in gibanju, občutju lastnih identitet, o odraščanju in staranju ni mogoče razmišljati ločeno od telesa. V prepletu raznolikih izkušenj, podob in tem vsake ustvarjalke posebej in vseh skupaj se čut za čas razpira telesno. Staranje je vedno sveže, vedno je treba spihati novo plast prahu, odgrniti ovoj, ki zakriva ekscesne nevidnosti… Če je za Starko v pesmi Mine Loy preteklost razpadla, prihodnost nedostopna in sedanjost bolečina, se ustvarjalke soočajo z življenjem kar se da optimistično. Bivanja ni mogoče uokviriti, predstavo pa je.

Vstopnina: 10 EUR, 7 EUR za študente in upokojence

Bežeče sličice!!!

Kinoteka: muzejski ponedeljek

Kinodvor:

18:15 O neskončnosti (Om det oändliga), Roy Andersson / Švedska, Norveška, Nemčija / 2019 / 76’

Švedski mojster Roy Andersson naniza neskončno, brezčasno zgodbo o absurdnosti in krhkosti našega obstoja. Film – hkrati oda in žalostinka – je refleksija o človeškem življenju v vsej njegovi lepoti in krutosti, veličastnosti in banalnosti.

20:45 Corpus Christi (Boże Ciało), Jan Komasa / Poljska, Francija / 2019 / 116’

Film, temelječ na resničnem pojavu lažnih duhovnikov na Poljskem, je sodobna in provokativna parabola o veri, odpuščanju in odrešitvi, ki jo poganja nepozabni nastop glavnega igralca.