Torek kriznih ukrepov
Metelkova mesto:
[A]-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja
Klub Gromka ob 20:00: Moonlee koncert: LVMEN (CZ) + TOMÁŠ PALUCHA (CZ) >> LVMEN se po slabem desetletju vračajo v Ljubljano s svežo ploščo 'Mitgefangen Mitgehangen' in nadvse psihotropno zvočno gmoto za fane Neurosis, Swans, Slint in podobne glasbene sladokusce.
Izven:
MSUM ob 19:00: FriFormA\V: Slobodan Kajkut - 20 Inventions
Kajkutovo zadnje najbolj odmevno delo, zvočna instalacija, 20 Inventions predvideva kratke klavirske kompozicije, dolge od 1,5 do 2,5 minute, za 20 prenosnih gramofonov v istem prostoru, pri čemer vsaka gramofonska plošča predstavlja eno glasbeno postajo. Obiskovalec ima v tem kontekstu svobodo prehajanja od postaje do postaje in predvajanja plošč v poljubnem zaporedju ali celo simultano. Razstava bo na ogled in posluh do nedelje, 16. septembra 2018 med 10.00 in 18.00 uro.
Bobnar in skladatelj Slobodan Kajkut (1983) v Banja Luki, trenutno pa živi in deluje v Grazu, kjer se je tudi izobraževal. Natančneje je obiskoval Univerzo za glasbo in upodabljajoče umetnosti Graz (KUG - Kunstuniversität Graz), in sicer najprej študij kompozicije pri Georgu Frierdrichu Haasu, Clemensu Gadenstätterju ter Gerdu Kühru, nato pa se je usmeril v pedagoško smer kompozicije in glasbene teorije. Svoje glasbeno znanje je uril v mnogih priznanih mednarodnih zasedbah, kot so Deine Lakaien, The Strigglers, Mizar in Sleeping Dogs Wake, sodeloval pa je tudi v slovensko-avstrijskem elektroakustičnem progresivnem zvočnem kolektivu Automassage. Kljub relativni mladosti je leta 2008 prejel glasbeno nagrado mesta Graz, beleži pa že več kot 40 glasbenih in multimedijskih projektov. Med njimi je devet solo zvočnih izdaj pri založbah Wire Globe Recordings in GOD Records, najbolj nedavni sta glasba za čelo The Art of Living Dies…, (GOD, 2014) in glasba za klavir in bobne Terrible Fake (GOD, 2015). Že od leta 2008 deluje tudi kot umetniški direktor lastne založbe GOD, ki na vinilih izdaja eksperimentalne in sodobne godbe. Njegovo avtorsko udejstvovanje obsega tako klasične kompozicije kot sodobna in bolj eksperimentalna zvočna dela, scensko produkcijo, filmsko glasbo in zvočne instalacije, piše pa tako za soliste in manjše skupine kot večje zasedbe. Med obsežnimi deli izstopata kompoziciji za orkester Zerfall der Europäischer Union (2004) in 358 Stücke für Orchester (2006), kratka opera v treh delih God Bless God (2009), performans za bobne v dvigalu Elevation (2014) ter soundtrack za film A Mosque for American Dynamo (ZKM Karlsruhe, 2007). S svojimi deli in zasedbami se je predstavil na festivalih Klangspuren Schwaz, Wien Modern, Contempuls, Musikprotokoll, Blackfield Festival, Castle Party, Misty Mountain Festival in mnogih drugih.
Atrij Magistrata ob 20:00: Jesenske serenade - Večer komornih plesov
Kvartet klarinetov A vista
Aljaž Kalin Kante (klarinet, es klarinet)
Julija Vrabec (klarinet)
Martina Strasser (klarinet)
David Gregorc (basovski klarinet)
Spored: F. Farkas, G. Janos, L. Firšt, A, Piazzolla
Koncert z besedo povezuje Dejan Pevčević.
Brez vstopnine
Klub CD ob 20:00: Cankarjevi torki – Livio Minafra, solo klavir
Po dolgih letih se v Ljubljano vrača eden najimpresivnejših pianistov iz sredozemskega okolja. Livio Minafra je med drugim prejemnik pomembne italijanske nagrade Top Jazz v letih 2005, 2008 in 2011. V glavnem izvaja solistične recitale in se ukvarja s številnimi prestižnimi sodelavci, kot so MinAfric Orchestra, Kočani Orkestar, Canto General, Radiodervish ... Do sedaj je izdal klavirske solistične albume La Dolcezza del Grido (Leo Records), La Fiamma e il Cristallo (Enja Records), Sole Luna (Incipit Records - It) in kot vodja Livio Minafra 4et Surprise!!! (Enja Records).
»Minafra je glasba izmenjave in kontaminacije, bogate z orientalskimi odjeki, minimalističnih vsebin in etničnih referenc.« Amedeo Furfaro
S podporo Ministrstva za kulturno dediščino in turizem (MiBACT) in italijanske družbe avtorjev in založnikov SIAE, v okviru projekta »Sillumina – Nadomestilo za zasebno kopiranje za mlade, za kulturo.«
Klub CD, 12, 8* EUR
Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Sounds of Slovenia Trio/Trio Sozvočja Slovenije
Gregor Volk, vokal, kitare, orglice
Janez Dovč, harmonika, vokal, elektronika
Goran Krmac, tuba, topotalnik
Vrhunski glasbeniki, ki jih poznamo kot soliste in člane mnogih slovenskih zasedb, se nam bodo predstavili v zanimivi kombinaciji, ki nam bo predstavila slovensko ljudsko glasbo v sodobnih in živih priredbah.
Sledil bo Celični jam.
Brez vstopnine
teater, razstave, predavanja...:
LGL ob 20:00: Mojster in Margareta
Spektakularna uprizoritev z več kot stočlansko zasedbo, v kateri so igralke in igralci Lutkovnega gledališča Ljubljana, pevci Partizanskega pevskega zbora, Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec ter številni drugi sodelujoči, prinaša svojevrsten pogled na enega najbolj znanih romanov ruske književnosti Mojster in Margareta. Na obeh tokratnih predstavah se bo pevcem pridružil tudi Policijski orkester.
Predstava je namenjena odraslim gledalcem. ❗️ Ker oba dela predstave potekata istočasno, morate pri nakupu vstopnic izbrati ali Vražji triptih ai Margareto. V primeru, da bi si želeli ogledati oba dela, morate kupiti vstopnice še za drug termin. Termin 12.9.2018 je že razprodan.
Intermedijska instalacija in predstava Vražji triptih predstavlja komunikacijo med arhitekturo, prostorom in performativnimi ekspresijami – s koncertom, projekcijami, velikimi lutkami, gledališčem objekta ter interaktivnimi vizualnimi instalacijami. Izkoriščeni so tako rekoč vsi prostori Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je tako animirano večplastno; kot totalno, inverzno gledališče, kjer ni meje med gledalcem in nastopajočim, med odrom in avditorijem; kot stavba s svojimi značilnostmi, ki z vzpostavitvijo v drug kontekst pridobijo nove vsebine, ter kot animacija gledalca, ki se včasih prosto, drugič pod vplivom performansa premika po prostorih in jih animira s svojo aktivnostjo in refleksijo. Triptih vsebinsko povzema predvsem prvi del romana. Interpretiran je skozi prizmo impresij ustvarjalcev scenografa Tomáša Žižke in režiserja Matije Solce, ki sta črpala iz osebnih zgodb Bulgakova in Klemenčiča ter stavbe Lutkovnega gledališča Ljubljana kot organizma in venomer spreminjajoče se strukture.
Tretji, od prvih dveh ločen, del uprizoritve Margareta, gledališki evangelij je delo režiserke Mirjane Medojević in prek dramskega gledališča sledi poti Margarete Nikolajevne v drugem delu Bulgakovega romana. V ospredju je tako demistifikacija romana kot tudi ustvarjalnega procesa in same predstave, ki dobesedno izziva »vraga«. Ustvarja nevarni prostor, prostor igre, kjer se poigrava tudi tudi s svojim gledalcem. Margareta se rada igra, in če bi radi sledili njeni zgodbi, potem ... Naj pride, če že hoče ... Vrag!
Tobačna, 10ka ob 21:00: PoIetna 10ka v Tobačni #10 - Gin&Tonic Event
Stand up
Prostovoljni prispevki
- - -
Dobra Vaga ob 19:00: ZINE VITRINE | Miha Perne: Something Old, Something New, Something Borrowed, Something Blue
Vizualni umetnik Miha Perne na razstavi predstavlja novoizdani zin manjšega formata z naslovom Something Old, Something New, Something Borrowed, Something Blue. Gre za arhivski kompendij različnih materialov, od avtorskih risb, skic in kolažev do kopij knjig in najdenih katalogov, ki jih je umetnik zbiral daljše obdobje, svoje mesto pa so našli v kontekstu zina. Zin vključuje različne tehnike barvne in črno-bele kopije, sitotiska ter risografije. Umetnik ga je natisnil v sodelovanju z galerijo DobraVaga, kolektivom Riso Paradiso in Hišo kulture v Pivki.
Miha Perne (1978) je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo. Z Leonom Zuodarjem je ustanovil slikarsko skupino Beli sladoled, ki je leta 2011 prejela nagrado skupine OHO. Aktiven je v okviru založbe Beli sladoled books & zines, ki se fokusira na različno marginalno in eksperimentalno risbo. Ustvarja na področju slikarstva, grafike in stripa. Sodeloval je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah in projektih v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, na Hrvaškem in na Švedskem.
Organizacija: Kino Šiška.
Vstop prost.
Galerija Škuc ob 20:00: Kaj je bila moderna umetnost?
Spominjanje razstave »Kaj je moderna umetnost?«
Kaj je bila moderna umetnost? je etnografska razstava o razstavi „Kaj je moderna umetnost?“. Slednja je potekala v Berlinu pred dvanajstimi leti (2006), razstava Kaj je bila moderna umetnost? pa jo prek medija razstave opazuje kot kulturni dogodek.
Razstava „Kaj je moderna umetnost?“(2006) je obsegala serijo razstav in dogodkov, ki so v preteklih dveh desetletjih prispevali k razvoju v umetniškem kontekstu specifične prakse, osnovane na anonimnosti in kopiranju. Razstava je vključevala „Zbirko risb“ s prizori Pariške umetniške scene 19. stoletja, ki ji je sledila postavitev slik in artefaktov iz Salon de Fleurus (NY), ki poustvarja zgodnjo kolekcijo moderne umetnosti 20. stoletja, ki sta jo zbrala Gertrude in Leo Stein in ki je prvič skupaj razstavila dela Cezanna, Matissa in Picassa. Sledila je Moderne Kunst, ki se spominja Muzeja Folkwang v Hagnu, enega najzgodnejših muzejev moderne umetnosti, morda prvega, ki je vključil dela Gaugina in Van Gogha. Vsemu temu sledi Mednarodna razstava moderne umetnosti, razstava navdahnjena z Armory Show-om (1913), ki jo sestavljajo številne kopije del moderne umetnosti 20. stoletja, od post-impresionizma do konceptualne umetnosti v povratni kronologiji (od Koshuta 1905 do Cezanna 2013). S tem povezani sta bili dve manjši razstavi: „Zadnja futuristična razstava“ Kazimirja Maleviča iz leta 1985 in „Recent Paintings“ Pieta Mondriana iz leta 1963–1996, ki je bila obravnavana v predavanju Walterja Benjamina z naslovom“Mondrian ’63 – ‘96”.
Za konec je bila tu še razstava “Documenta 2”, ki se je ozrla na to veliko povojno razstavo, ki so jo leta 1959 organizirali Evropejci, in ki je prvič skupaj predstavila moderno umetnost Evrope, abstraktni ekspresionizem iz ZDA in ruske/sovjetske avangarde, in sicer prek ene same Malevičeve slike (Osem rdečih pravokotnikov).
Ti projekti ne preizprašujejo le koncepta enkratnosti avtorja in originala, ampak tudi samo umetnost in umetnostno zgodovino (ter njuno ustvarjanje). Osredotočajo se na nekatere osrednje razstave, zbirke in institucije umetnosti 20. stoletja, ter z uporabo kopij (de- in re-) konsturirajo svoje specifične historične kontekste in narative.
„Kaj je moderna umetnost?“, ki sta jo organizirala Inke Arns in Walter Benjamin v sodelovanju z Muzejem ameriške umetnosti, je bila prva obsežna razstava, ki je naštete projekte zbrala in predstavila na treh lokacijah – Künstlerhaus Bethanien, v Gallery 35 in Muzeju ameriške umetnosti v Berlinu.
Medtem ko je Berlinska razstava l. 2006 predstavila izbrane spomine na moderno umetnost na refleksiven način, pa je aktualno razstavo v Galeriji Škuc s svojim etnografskim pristopom mogoče označiti za “metarefleksivno” ali kot to, kar Benjamin imenuje “spominjanje samega spominjanja”.
Kaj je bila moderna umetnost? v Galeriji Škuc vključuje ne le izbor del, ki jih je predstavila razstava iz leta 2006, ampak tudi z njo povezane dokumente, fotografije in medijske odzive. Razstavljeni so ne kot umetniška dela, ampak kot kulturni artefakti, ki jih je mogoče interpretirati kot metaumetnost.
- - -
KOŽ ob 18:00: Dostojno delo, predstavitev knjige
Zbornik "Dostojno delo: Ne živim, da delam, ampak delam, da živim", ki ga je izdalo Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, je delo štirinajstih avtorjev in avtoric, ki imajo vsi osebne izkušnje s prekarnim delom. Je prvi zbornik v Sloveniji, v katerem prekarni delavci sami pišejo in razmišljajo o svojem lastnem položaju. V zbornik so vključeni tako strokovni prispevki o prekarnosti kot osebne izpovedi prekarnih delavcev o tem, kako prekarnost vpliva na njihovo življenje in družbo na splošno. V zborniku so predstavljeni tudi prvi grobi orisi zahtev slovenskega prekariata.
Brez vstopnine
Galerija Srečišče, Hostel Celica ob 19:00: Pesnice o pesnicah – Anje Cimerman: Fatamorgana
Anja Cimerman (1989) je študirala na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. V pisanju - nemara pa predvsem v branju – se je kalila pod vodstvom najrazličnejših mentorjev. Svoje zapise objavlja v Literaturi, Airbeletrini in v prilogi Delo in dom. Ukvarja se z grafičnim oblikovanjem in scenografijo, vodi delavnice animacije, sodeluje pri prirejanju literarnih dogodkov, ukvarja se tudi z gledališko improvizacijo.
Leta 2017 je pri založbi LUD Šerpa izšla Fatamorgana, njena prva pesniška zbirka.
Srečanje vodi Barbara Korun.
Brezplačne vstopnice
Knjigarna in papirnica Konzorcij ob 18:00: Starine, ne pa crkovine
Okrogla miza o aktivnem staranju ob knjigah Hendrika Groena.
Skrivna dnevnika Hendrika Groena, nizozemski literarni uspešnici avtorja pod psevdonimom Hendrik Groen, sta v prevodu Stane Anželj izšli pri Založbi Mladinska knjiga (2016, 2017). Na (na videz) lahkoten način odpirata redko tematizirane, a za našo družbo ključne teme aktivnega staranja, oskrbe starejših, dostojanstva starejših … Na okrogli mizi bomo literarni premislek povezali z izkušnjami iz prakse in znanstvenim pogledom na staranje.
Gosti:
Dr. Darja Marinšek: urednica Skrivnih dnevnikov Hendrika Groena
Mateja Hauser: odgovorna oseba Doma starejših občanov Radenci, Dosor. Pobudnica in organizatorka projekta Dosorjeva Bukvarna, v okviru katerega vsi zaposleni v Dosorju prebirajo izbrana literarna dela, ki odpirajo tematiko staranja, in se srečujejo na pogovorih o prebranem. Na seznamu priporočenih del sta tudi Skrivna dnevnika Hendrika Groena.
Dr. Simon Brezovar: doktor znanosti s področja psihologije, trenutno zaposlen kot specializant klinične psihologije na Nevrološki kliniki. Ljubitelj dobre literature, ki tako raziskovalno kot klinično deluje predvsem na področju nevrodegenerativnih bolezni.
Pogovor bo vodila dr. Tina Bilban, vodja projekta Zgodbe staranja.
Kinoteka:
19:00 Večer SFA: Slovenski filmski arhiv 50 let/V spomin Demetru Bitencu
Sončni krik, Boštjan Hladnik, Slovenija (Jugoslavija), 1968, 35mm, 1.66, barvni, 92'
Lopova med obiskom skupine dijakov v tovarni gospodinjskih naprav ukradeta precejšnjo vsoto denarja. Ker vse vhode zastražijo, zmikavta skrijeta svoj plen v hladilnik, ki pa ga tovarniško dvigalo naloži na tovornjak, ki hladilnik odpelje neznano kam. Tatova hodita od trgovine do trgovine in iščeta hladilnik s skritim denarjem, a pravega ne najdeta, saj so ga odpeljali na morje.
Popartistična erotično-kriminalna komedija, v kateri Demeter Bitenc nastopi v vlogi detektiva.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
Brezplačne vstopnice.
21:00 Cikel/In memoriam Miloš Forman
Človek z lune (Man on the Moon), Miloš Forman, ZDA/VB/Nemčija/Japonska, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 118', sp
Biografija kultnega, kontroverznega komika Andyja Kaufmana (Jim Carrey), ki najprej zaslovi kot zvezdnik televizijske nadaljevanke Taksi, nato pa preizkuša potrpljenje in inteligenco ameriškega občinstva z bizarnimi točkami, kot so rokoborba s šibkejšimi ženskami in recitiranje Velikega Gatsbyja od prve do zadnje strani. Izvirno filmsko glasbo so napisali R.E.M.
Kinodvor:
17:00 Nečista kri (Sameblod), Amanda Kernell / Švedska, Norveška, Danska / 2016 / 110'
Švedska, trideseta leta. Elle Marja, štirinajstletna pripadnica ljudstva Sami, se v internatu sooča z rasizmom in prestaja ponižujoče psevdo-znanstvene raziskave. Da bi zbežala svoji usodi in uresničila sanje o boljšem življenju, mora prevzeti novo identiteto ter pretrgati vse vezi s svojo družino in kulturo …
Za člane Kluba Kinodvor vstop prost.
20:00 Črni KKKlanovec (BlacKkKlansman), Spike Lee / ZDA / 2018 / 134'
Vizionarski režiser Spike Lee in producent Jordan Peele (Zbeži!) sta na platno prenesla neverjetno, a resnično zgodbo iz Amerike sedemdesetih let, ki utripa v duhu sočnih bleksploatacijskih krimi komedij, a prinaša brezkompromisen in še kako aktualen pogled na rasna razmerja v Ameriki danes. Velika nagrada žirije letošnjega Cannesa.
Mala dvorana ob 18:00 in 20:30:
Codelli, Miha Čelar / Slovenija / 2017 / 85'
Codelli je igrano-dokumentarni film o malo znani afriški avanturi znamenitega slovenskega izumitelja, barona Antona Codellija, znanega tudi po tem, da je leta 1898 v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil.
Prikaži Komentarje
Komentiraj