Varljivi ponedeljek

Metelkova mesto:

 

Klub Tiffany ob 18:00: Tango osnove – tečaj argentinskega tanga

Argentinski tango je ples, ki nas povezuje z drugimi, si drzne biti senzualen in uporniški za današnji čas. Hrani nas z objemom, bližino, senzibilnostjo, sproščenostjo in igro – vsemi sladkimi stvarmi, ki nam jih v pestrem vsakdanu pogosto primanjkuje.

 

Channel Zero ob 21:00: Dub Lab: Darla Smoking, .Čunfa, Dubdiggerz Koncert in klubski večer - mešanica duba, elektronike, etna in glasb sveta.

 

24. mednarodni festival Mesto žensk:

 

Slovenski gledališki inštitut ob 10:00 – 13:00: Vsak cuka svojo delicijo, Amfiteatrov simpozij

Maja Šorli, Simona Semenič

Simona Semenič, celostna gledališka ustvarjalka, je letos prejela nagrado Prešernovega sklada za ustvarjalni opus zadnjih dveh let. Končno je dramatičarka, performerka, producentka, pedagoginja, pisateljica ter seveda tudi dramaturginja in režiserka zavzela osrednje odre slovenskega gledališkega ustvarjanja in s svojim delom prepričala tako nacionalno komisijo za literaturo kot tudi komisijo za scenske umetnosti. »Simona Semenič je ena najpomembnejših sodobnih slovenskih gledaliških osebnosti,« je zapisala Petra Vidali v letošnji utemeljitvi, in zato Simoni Semenič letos posvečamo znanstveni simpozij, na katerem želimo spregovoriti prav o vseh njenih vlogah.

Kot dramatičarka in pisateljica je Simona Semenič leta 2017 izdala dve knjigi, me slišiš in Tri drame, do sedaj zbrala tri nagrade Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo, dosega pa tudi spoštljivo število uprizoritev svojih besedil pri nas in na tujem. Petra Vidali takole označi »tematske preokupacije njene dramatike: odkrivanje sistemskega, legalnega in toleriranega nasilja – političnega, vojaškega, finančnega in vedno znova, v vseh obdobjih in plasteh družbe, spolnega; seciranje pozicije moči in podrejenosti; dajanje glasu potlačenemu, zamolčanemu in marginaliziranemu«. V zadnjih besedilih pa Simona Semenič razvija predvsem erotični besednjak in se pogumno loteva (ženske, a lahko bi zapisali tudi sodobne) seksualnosti na način, ki ga v slovenski dramatiki še nismo videli.

Vodja simpozija: Maja Šorli.

Vstop prost.

Stara mestna elektrarna / preddverje 15:00 – 17:00: Premeščanja | Vezja, Vodeni ogledi instalacije

Vodijo: Rok Vevar, Pia Brezavšček, Alja Lobnik (v slovenščini)

Vstopnice: 10 / 7 €

Kino Šiška, zgornje preddverje ob 17:00: TRIBUNA: POZICIJA GLASBENE USTVARJALKE V SLOVENIJI

Mesto žensk v sklopu evropskega projekta Musica Femina: women made music najavlja javno tribuno o razredni, ekonomski in umetniški poziciji skladateljic, kantavtoric in drugih zvočnih umetnic v Sloveniji. V središču bodo vprašanja spolne razlike v glasbenem glavnem toku, možnosti ustvarjanja, dostopnost javnih prostorov, pa tudi metode poseganja v uveljavljene strukture na področju glasbe.

Okroglo mizo bo moderirala Nina Dragičević, gostje pa bodo Larisa Vrhunc, Urška Preis, Bogdana Herman, Katarina Juvančič in Irena Tomažin Zagoričnik.

vstop prost

Filozofska fakulteta ob 19:00: Laura Hengehold: Avtobiografija in feministična imaginacija, predavanje

Vstop prost

Kino Šiška, Komuna ob 20:00: RE_HUMANIZACIJA IV., koncertni cikel

Koncertni cikel Re_humanizacija mladim glasbenicam in glasbenikom odpira možnosti za snovanje in javno izvedbo avtorskih del. Tokratni glasbeni performans je pod vodstvom Katje Oberlintner in Ine Puntar usmerjen v skupinsko delo, ki se skozi proces nastajanja oblikuje na podlagi dialoškosti. Raziskujeta skozi vprašanje “kako” biti skupaj, s tem pa razpirata parametre in kontekst oblikovanja kolektivnega in individualnega. Njuno delo bodo pod umetniškim vodstvom Dréja Hočevarja izvajale uveljavljene slovenske ustvarjalke Ana Čigon, Mina Fina, Maja Osojnik, Jelena Rusjan in Irena Tomažin.

Ina Puntar je glasbenica mlajše generacije, ki se ukvarja z raziskovanjem glasu. Zanimajo jo predvsem sodobne zvočnosti, do katerih pristopa z zavedanjem zgodovinskih in etničnih praks.

Katja Oberlintner je mlada umetnica, ki ustvarja na področjih sound arta, performansa in risbe. Študij kiparstva je leta 2017 zaključila na Glasgow School of Art v Veliki Britaniji, izpopolnjevala se je tudi na berlinski Universität der Kunst.

Na dan 2 €

 

Glasba izven:

 

Činčin ob 20:00: Jazz Ponedeljek: Cene Resnik in prijateji

Cene Resnik je tenorski saksofonist, diplomant celovške akademije, ki živi in ustvarja v Ljubljani, ob jazzu pa intenzivno raziskuje meje proste improvizirane glasbe. Kot eden vidnejših predstavnikov naše kreativne improvizirane glasbene cene sodeluje z različnimi domačimi in tujimi glasbeniki. Ob pisanju poezije študira in prakticira tudi meditacijo ter tibetanski budizem, saj ga zanima povezovanje narave zvoka in stanje uma skozi tehnike meditacije, ki se jih uči v Indiji.

- - - - -

Cene Resnik (saksofon)
Nikola Matošić (kontrabas)
Borut Rampih (bobni)

Vstopnine ni

 

Galerija ŠKUC ob 21:00: Ropotarnica XVIII - Tovariš Strmoglavljen

Tovariš Strmoglavljen je umetniško ime pod katerim se predstavlja avtor Martin Ukmar, mulitinštrumentalist, dejaven predvsem v klubovju slovenskega podtalja kot tudi na sceni slovenske kreativne in improvizirane glasbe. Njegova glasbena izraznost se spogleduje predvsem z vsem kar je alternativno in eksperimentalno. V solo projektu uporablja kup inštrumentov, kateri se medseboj dopolnujejo in ustvarjajo bizarne rezultate zvočnih razsežnosti. Od doma narejenih pihal in trobil, kontktnih mikrofonov do klarineta, saksofona in kitarskih efektov, vse skupaj v iznajdljivi kombinaciji, včasih tudi več njih naenkrat, Tovariš strmoglavljen ustvarja glasbo in hrup, katera se stilsko ne omejujeta na kakšne specifične glasbene miljeje, temveč venomir ustvarja svoj specifičen slog in zvok, ritmične zanke, humorne intervencije nastopaških ciničnih govorov ter učasih skoraj že brezglave pobege v sonična popotovanja, s pomočjo elektronike.

Poleg glasbenega ustvarjaja je deloval po okriljem številih društev, (O.D.G.O., Š.U.Z., D.Z.A.Ć), pomagal izpostaviti prizorišče Menza Pri Koritu (Na Metelkovi), redno tehnicira kot tonski tehnik in tudi ustvarja glasbeni program v klubih (MC POdlaga-Sežana, Menza Pri Koritu) in je od leta 2006 sodelavec Radia Študent.

Martina Ukmarja pa poznamo predvsem iz glasbenih zasedb in kolektivov kot so Barka Tone IN Bele Plombe, Olfa Mož – Olfamoštvo, Nevemnevem, Kovesolje, Kraški Solisti, Strahuljarji in iz mnogih drugih udejstvovanj, kjer je njegov kreativni pristop ob enem tudi prepoznavni zvok cele zasedbe.

Vstopnina: 1 EUR

 

Kavarna Kino Šiška ob 21:30: IMPRONEDELJEK

V sodelovanju s priznanim pianistom in skladateljem Rokom Zalokarjem vas vabimo na redne ponedeljkove večere za vse željne prostega igranja, jamanja in deljenja oziroma iskanja glasbenih idej.

V domačem vzdušju naše kavarne navezujemo, krepimo in vedno znova obnavljamo stike s skupnostjo glasbenikov, ki delujejo pod skupnim imenovalcem improvizacije. Vsak večer bo otvorila zasedba, sestavljena za prav tisti večer, zatem pa je oder odprt za vse.

Začetna postava:

Urška Preis – harfa
Rok Zalokar – klavir
Gašper Livk – kontrabas
Jošt Drašler – kontrabas
Vid Drašler – bobni

vstop prost

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

Cankarjev dom:

Štihova dvorana ob 17:30: Milan Tomašik: Brezmejno telo

Mali plesni simpozij

Milan Tomášik je znan in priznan plesalec in koreograf. Rodil se je na Slovaškem, zdaj že štirinajst let živi v Ljubljani. Študiral je na Konservatoriju J. L. Bella v Banski Bystrici, na Akademiji za uprizoritvene umetnosti v Bratislavi, diplomiral je na ugledni bruseljski mednarodni plesni akademiji P.A.R.T.S. Pri nas smo ga prvič videli v predstavi skupine En Knap v koreografiji Iztoka Kovača Woferl osebno. Kmalu sta ga k sodelovanju povabili plesalki in koreografinji Maja Delak in Mala Kline – ustvarili so predstavo Galerija mrtvih žensk. Na povabilo Žive Brecelj je Milan Tomášik v Plesnem Teatru Ljubljana ustvaril svoj prvi solo Within. Sam ali kot član  mednarodno uspešnega kolektiva Les SlovaKs je obkrožil svet – nastopal je na pomembnih odrih po Evropi, a tudi v Kongu, Etiopiji, na Kitajskem, v Argentini, na Kostariki, Floridi in v New Yorku. Za svoje delo je dobil več priznanj in nagrad. Najprej so ga opazili doma, na Slovaškem, in mu podelili nagrado mesta Prievidza (2014) za promocijo sodobnega plesa doma in v tujini. V letu 2015 je na mednarodnem festivalu Cortoindanza v mestu Cagliari na Sardiniji prejel nagrado za glasbeno raziskavo in za izrazno moč koreografskega jezika v solo predstavi Off-beat.

Gostje simpozija bodo njegove sopotniki in sodelavci: producentka Živa Brecelj, dramaturginja, teoretičarka in publicistka dr. Andreja Kopač, režiserka in producentka Barbara Novakovič, dramaturg in kritik Samo Oleami in plesalka in koreografinja Magdalena Reiter. Simpozij bo povezovala Staša Mihelčič.

Vstop prost

Linhartova dvorana ob 19:30: Fight Bright

Plesna predstava skupine Milan Tomášik & Co

Zamisel in koreografija: Milan Tomášik
Asistentka koreografa: Špela Vodeb
Ustvarjalci in izvajalci: Diego Alvarez Sanóu, Alessandro Sollima, Špela Vodeb, Tina Valentan, Milan Tomášik
Avtorska glasba: Simon Thierrée
Oblikovanje svetlobe: Janko Čief
Scenografija in kostumografija: Jasna Vastl (Slovenija)
Fotografija in video: Stanislav Dobák
Ponovitvi 9. in 10. 10., Plesni teater Ljubljana

Predstava Fight Bright se zavzema za pristno zaznavo, prepoznavanje, sočutje in dialog. Silo uporablja za znanje in obrambo, nikoli za napad. Tveganje izkorišča za samouresničevanje. Ustvarja silovito moč, ki odvede duha nazaj k izvoru njegovih spopadov. Prepletanje koreografije, scenografije in avtorske glasbe ponuja prefinjeno estetsko izkušnjo, ki prestopa meje materialnega ter osvetljuje polje energije, misli in idej.

Vstopnina: 14, 10* EUR

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Emilia Galotti

In verjemite, verjemite mi:
kdor zaradi določenih stvari
ne izgubi pameti,
ta nima pameti, da bi jo izgubil.

Emilia Galotti kot naslovna in na prvi pogled najbolj tragična junakinja pooseblja krepost. Je lepa, pobožna, nedolžna, nevedna, neizobražena in podrejena; ideal mlade meščanske ženske. Čeprav nosi naslovno vlogo, je za sam potek dogajanja kot subjekt povsem nepomembna, najbolj je prisotna takrat, ko je le odsotni objekt (časti, strasti, kariere). V prvem dejanju, ko je prisotna le na portretu (moška upodobitev, reprezentacija ženske, in ne ženska sama), jo slikar Conti označi za angela, in v zadnjem konča kot truplo; skoraj nikoli nima zares priložnosti postati človek. Temu se še najbolj približa v predzadnjem prizoru, ko z mirnostjo prenese tragično novico o umoru zaročenca in očetu prepreči, da bi se maščeval Princu in Marinelliju, ki sta posredno odgovorna. "To življenje je vse, kar imajo sprijenci," pravi, in nato poudari, da ima tudi sama resda samo eno življenje, ampak tudi "samo eno nedolžnost" in nedvomno je bolje izgubiti prvo kot drugo. Očetu zato predlaga, naj raje umori njo, saj je "bolje zlomiti vrtnico, preden ji veter osuje cvetne liste." To metaforo oče nato ponovi tudi Princu in Marinelliju, ko mu Emilia že okrvavljena leži na rokah, in kakor da obranjeni cvet nedolžnosti ne bi bil dovolj poveden, Odoardo ob svoji mrtvi hčeri vpraša Princa: "Vam je še všeč? Še zdaj razvnema vašo strast?"
Manca G. Renko <3

 

MGL:

mala scena ob 20:00: Gloria

Na novinarski konferenci so avtorji poudarili, da drama odpira medgeneracijska vprašanja, vprašanja prekariata, vprašanja osamljenosti in odsotnosti ljubezni, neizprosna tekmovalnost, ki so značilna za generacijo milenijcev. Režiser je izpostavil, da nas drama na tih, a gostobeseden način postavlja v pozicijo razmišljanja … da je življenje drugih še kaj drugega, kot razlog, da ne razmišljamo o sebi.

Z uprizoritvijo Glorie začenjamo z eno od vidnejših posebnosti programa Male scene v novi sezoni: režije predstav bodo v rokah dramskih igralcev; to so Branko Šturbej, Nataša Barbara Gračner, Primož Ekart, Boris Ostan in Gregor Gruden. Vse izbrane igre poudarjajo zgodbo in medčloveške odnose.

V tej bridki satiri na račun medijev in pojava novodobne slave nas Branden Jacobs-Jenkins, bivši novinar prestižne revije New Yorker, prestavi v leto 2010, ko so tiskanim medijem začele naglo upadati naklade in ko je postalo jasno, da bo to nepovratno spodjedlo moč sedme sile in s tem spremenilo družbena razmerja. Tega se med dramskimi osebami še najbolj zaveda egocentrična, ambiciozna in jezična Kendra, saj ves čas sledi vznikajočim socialnim omrežjem. Njeno popolno nasprotje je melanholični in empatični Dean, sicer pomočnik glavne urednice. Če je Kendra vzvišena in polna prezira do vseh, se Dean trudi navezovati pristne človeške odnose in se iz prijaznosti udeleži zabave, ki jo prireja najbolj introvertirana članica uredništva Gloria. Zabava se sprevrže v pravo katastrofo, saj povabila razen Deana nihče ni jemal resno. Brez dvoma je tudi to povod za šokantni dogodek, ki se zgodi naslednje jutro in katerega posledice vsem udeležencem popolnoma spremenijo tok usode …

Jacobs-Jenkins se je s tem besedilom, v katerem spretno spaja satiro s trilerjem, povzpel med najprodornejše, sodobne ameriške dramatike, prejel je več prestižnih literarnih in gledaliških nagrad oziroma je bil zanje nominiran. V Glorii je kot predstavnik mlajše generacije kritičen do neumornega pehanja za uspehom, razosebljanja sodobnih delovnih okolij in vzpona dobe narcisizma, v kateri se vsak trudi prodati zgodbo svojega življenja ali vsaj ujeti minuto slave – četudi na račun drugega.

 

Stara mestna elektrarna ob 20:00: Beton Ltd.: Grosse Erwartungen/Velika pričakovanja

Beton Ltd. je avtorski kolektiv; Katarina Stegnar, Primož Bezjak in Branko Jordan. Große Erwartungen-Velika pričakovanja je njihova šesta predstava.

"Gledališka predstava Große Erwartungen-Velika pričakovanja pravzaprav uprizarja veliki teater zahodnega sveta, odrski nastop privilegirane rase, ki si dovoli podjarmiti vsakogar in vse, elegantno in upravičeno, energično in zares, brez rezerve. Beton Ltd. uprizarjanja črpa iz osebnih motivov, pri čemer se skozi razpoko refleksije izlivajo otročjost, nedoraslost, neodgovornost in narcisizem, mi in jaz. Mnogoplastna pripoved predstave Große Erwartungen-Velika pričakovanja temelji na fizičnem, dramskem in performativnem izrazu igralcev Katarine Stegnar, Primoža Bezjaka in Branka Jordana, z igralskim izrazom pa sodeluje v živo izvajana glasba dua U$IŁ in Jureta Vlahoviča. Dogajanje podpira organsko in dialoško, prav tako kot tudi oblikovanje prostora in luči, avtorja sta Toni Soprano in Sonda 57." Petra Tanko, Radio Slovenija

Vstopnina: 10 EUR, 7 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

 

- - -

 

Galerija DLUL ob 17:00: Oloop: Med znotraj in zunaj

Tekstilna umetnost

15 letnica edinstvenega aktivizma Oloopk v tekstilni umetnosti

V dvotedenskem eksperimentalnem projektu "Med znotraj in zunaj" bodo avtorice skupaj z obiskovalci raziskovale mnogotere vloge tekstila: tekstil kot ovoj, membrana, zastor, fasada med svetom in nami, profesionalno in zasebno. Oloopov tekstilni laboratorij bo gostoval v Galeriji DLUL društva likovni umetnikov v Ljubljani in na delu ploščadi pred stavbo. Ustvarjanju bo sledila skupinska razstava. Participatorne delavnice so brezplačne in odprte za najširšo javnost. Oloopkam in slovenskim oblikovalskim strokovnjakinjam se bo pri izvajanju pridružila tudi posebna gostja,
ameriška oblikovalka tekstila Liz Collins.
Brez vstopnine

 

Galerija Družina ob 19:00: Otvoritev razstave: Znaki v tkanini časa razstava

Piktografija in tkanje pomenita molitev – to so verjeli že naši predniki. Znaki, zapisani na papir, vrezani v les ali stkani na oblačilu: vbod in črta, elementa, podobna v zemljo zasajenim semenom, ki vzklijejo v naši duši in tam oživijo.
Srečanje z Gyöngyi ni bilo naključno: zakladnica oblik madžarske ljudske umetnosti je nekaj, kar navdihuje ustvarjalno delo obeh. Je kot neusahljiv izvir, katerega poživljajočo moč lahko uživa vsakdo v skladu s svojo lastno poklicanostjo, je izvir, ki neguje in usmerja srce in duha.

Otrok je še vedno zmožen s srcem zaobjeti vzorce, ki odslikavajo univerzum, in ki so izvorno vtkani v simbolno govorico madžarskih ljudskih pravljic. Naloga upodobitev, ki spremljajo te pravljice, torej ni izključno prikazovanje – temveč tudi izklic, invokacija te kreativne sile.

Podoba, ki jo vidimo, in obleka, ki jo nosimo, vplivata na naše mišljenje – v katero smer nam bosta ponesli misli, pa je odvisno od nas, od umetnikov. Kaj bomo poudarili in kaj bomo predočili opazovalcu – to je naša odgovornost. Opazovalcu pa je dana možnost, da spozna sporočilo madžarske ljudske kulture.
Namen najinega umetniškega ustvarjanja, najin credo, je najti pozabljeno rdečo nit in tako postati posrednik starodavne kulture, in s pomočjo kreativne sile, zgoščene v simbole, človeka zbližati z Vsemogočnim.

Brez vstopnine

 

- - -

 

Knjigarna in papirnica Konzorcij ob 18:00: Prtljaga

Kinodvor:

18:00 Hladna vojna (Cold War), Paweł Pawlikowski / Poljska, Francija, Velika Britanija / 2018 / 88'

Hladna vojna, posvečena režiserjevima staršema in navdihnjena z njuno življenjsko zgodbo, je globoko osebna, z glasbo prežeta zgodba o nemogoči ljubezni v nemogočih časih. Film oskarjevca Pawła Pawlikowskega (Ida) je iz Cannesa odnesel nagrado za najboljšo režijo.

20:00 Žaba, Elmir Jukić / Bosna in Hercegovina, Srbija, Hrvaška, Makedonija, Slovenija / 2017 / 78'

Sledi pogovor z glavnim igralcem Emirjem Hadžihafizbegovićem. Projekcija je RAZPRODANA!

Žaba, posneta po veliki gledališki uspešnici in z odlično zasedbo bosanskih igralcev na čelu z Emirjem Hadžihafizbegovićem, govori o dolgotrajnih posledicah vojne travme za intimna življenja ljudi, toda namesto zgodbe o obupu prinaša presunljivo in osvežujoče sporočilo optimizma.

Mala dvorana:

17:00 My Way 50 – med iskanim in najdenim svetom, Maja Weiss / Slovenija / 2018 / 89'

Celovečerni avtobiografski dokumentarec o času, ki ga je Maja Weiss (Varuh meje, Cesta bratstva in enotnosti) živela in zabeležila v svojih filmih v pol stoletja svojega življenja.

19:00 Pero Lovšin - Ti Lahko, Jani Sever / Slovenija / 2018 / 80'

Film pripoveduje zgodbo o Perotu Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje Vzhodne Evrope.

21:00 Bergman: eno leto, eno življenje (Bergman - ett år, ett liv), Jane Magnusson / Švedska / 2018 / 117'

Režiserka Jane Magnusson (Trespassing Bergman) vzame pod drobnogled leto 1957, eno najbolj plodnih v življenju in ustvarjanju Ingmarja Bergmana, ter skozi arhivske posnetke in številne intervjuje z režiserjevimi sodelavci in sopotniki razgali resničnega moža za mitsko podobo filmskega velikana.