Vesoljske gliste

Raziskovalna skupina z Univerzitetnega kolidža v Londonu v znanstveni reviji Nature poroča o odkritju novih živčnih celic pri moških osebkih slavnih nematodov oziroma glist vrste C. elegans.

C. elegans je pogosto uporabljen nevretenčarski modelni organizem za preučevanje živčevja. Znanstveniki niso pričakovali, da obstajajo razlike v živčevju med podrobno preučenimi hermafroditi in moškimi osebki glist. Tako so bili presenečeni, ko so pri moških osebkih odkrili dve dodatni živčni celici. Poimenovali so ju moški skrivnostni celici ali angleško: mystery cells of a man MCM. 

Novo odkriti celici se v času spolnega odraščanja razvijeta iz celic glia, ki predstavljajo živčno oporno tkivo. Gre za prvi opisan primer nastajanja živčnih celic iz celic glia pri nevretenčarjih. MCM se nahajata na delu gosto povezanega živčevja, ki služi učenju, in se aktivirata pri izražanju priučenega vedenja, ki pri moških osebkih C. elegans vzbudi željo po razmnoževanju in nadvlada željo po hranjenju.

Čeprav je potovanje v vesolje pri ljudeh zapisano v zelo romantični pisavi, se astronavti na vesoljskih misijah lahko srečajo z raznimi neprijetnostmi. Mednje spadajo odpoved orientacije in s tem nezmožnost razločevanja med stranmi neba, težave pri ohranjanju ravnotežja ali zmanjšana zmožnost gibanja.

Rachael Seidler z Univerze v Michiganu komentira, da je najverjetnejši vzrok za težave z ravnotežjem v našem organu za ravnotežje. Ta nam namreč dovaja informacije o našem relativnem gibanju glede na gravitacijo. Ko slednje ni, tudi sam organ ne deluje ustrezno in zaradi tega povzroča težave.

A ker so različni učinki in morebitne posledice bivanja v vesolju oziroma daleč od Zemljine gravitacije slabo raziskani, skuša Seidler s svojo raziskovalno skupino ugotoviti, do kakšnih vedenjskih in možganskih sprememb pride med bivanjem v vesolju.

Astronavte pred in po vesoljskem poletu podvržejo gibalnim in miselnim nalogam ter slikanju možganov. Tako lahko primerjajo dobljene podatke pred in po poletih. To jim omogoča določanje temeljnih mehanizmov, ki povzročajo spremembe v vedenju in kognitivnih sposobnostih. Vidijo tudi, v kolikšnem času po povratku na Zemljo se astronavtom povrnejo okrnjene sposobnosti. Poznavanje mehanizmov in preprečevanje morebitnih poškodb bo verjetno v luči vedno večjega govora o kolonizaciji Lune ali Marsa vse bolj bistveno.

Nematode in astronavte sta preučevala Sebastijan in Zarja.