IPCC sinteza. Šestič.

Oddaja
23. 3. 2023 - 10.15
 / ARŠO

Leta 1990, prvo poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe: "Človeštvo je z zviševanjem koncentracije toplogrednih plinov v ozračju zmožno povzročitve dviga globalne povprečne temperature kopnega."

...

V ponedeljek, 19. marca, je Medvladni panel za podnebne spremembe, znan tudi kot poročilo IPCC, ki deluje pod Združenimi narodi, objavil sintezo šestega kroga ocenjevalnih poročil o stanju podnebnih sprememb. Pri pripravi poročil je v zadnjih dobrih 30 letih sodelovalo več tisoč raziskovalk in raziskovalcev. Samo v zadnjem krogu poročil je nastalo več kot 10.000 strani dokumentov, ki povzemajo trenutno znanje na širšem področju podnebnih sprememb. Poročila pokrivajo tako fizikalno znanost podnebnih sprememb kot tudi adaptacijo, ranljivost ter načine blaženja. 

Z vsakim poročilom izide tudi povzetek za oblikovalke in oblikovalce politik. Zadnjega so potrdile vse svetovne države. Doktor Raphael Slade z Imperialnega kolidža v Londonu:

Izjava: "I think there are …"

...

Leto 2021, šesto poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe: "Ni dvoma, da je človeška aktivnost povzročila segrevanje atmosfere, oceanov in kopnega."

Doktorica Friederike Otto z Imperialnega kolidža v Londonu: 

Izjava: "For the large part …"

Doktorica Otto je ena od soavtoric poročil Medvladnega panela za podnebne spremembe. Raziskovalno pa se ukvarja z vprašanjem, katere ekstremne vremenske pojave lahko pripišemo ali povežemo s podnebnimi spremembami. 

Izjava: "There is of course …"

Do danes se je povprečna globalna temperatura dvignila za 1,1 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Če želimo segrevanje omejiti na 1,5 stopinje Celzija, moramo do leta 2035 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 60 odstotkov in specifično izpuste ogljikovega dioksida za 65 odstotkov. V letih po 2050 pa moramo postati ogljično nevtralni in začeti pot v smer negativnih izpustov. Bolj verjetno je, da bomo cilj omejitve globalnega segrevanja za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo prekoračili. To pa nikakor ne pomeni, da se ni vredno truditi. Razmerje med izpusti toplogrednih plinov in dvigom temperature je namreč linearno. Doktorica Otto:

Izjava: "There is a very …"

Ravno zaradi tega odnosa pomeni, da lahko pričakujemo zaustavljanje rasti globalne temperature, ko bomo dosegli vrh uporabe fosilnih goriv in izpustov toplogrednih plinov. S tem si lahko zagotovimo planet, na katerem lahko vsi živimo. Hitreje ko to naredimo, manj bo posledic in več bo možnosti za prilagoditev okolja in ljudi na podnebno krizo. Ključen poudarek zadnje sinteze poročil šestega ocenjevalnega kroga je, da potrebujemo tako hitro blaženje in zmanjšanje porabe fosilnih goriv kot tudi večjo finančno podporo za razvoj in implementacijo adaptacij. Če ne zaustavimo dviga temperature, ne bomo imeli na voljo toliko adaptacij, kot jih imamo sedaj. 

Dvigovanje temperature, dvig morske gladine, povečano število ekstremnih vremenskih pojavov in ostale spremembe našega planeta najbolj prizadenejo tiste, ki so do sedaj najmanj prispevali k skupnim izpustom toplogrednih plinov. Deli globalnega juga bodo zaradi podnebne krize postali neprimerni za življenje. Vpliv teh pojavov presegajo samo fiziološke zmožnosti življenja na vročini. Priča bomo pogostejšim poplavam in daljšim ekstremnejšim vročinskim valom, ki bodo v kombinaciji s sušo med drugim vplivali tudi na naše prehranske verige. 

Tehnologije in pristopi za blaženje in prehod v nizkoogljično družbo obstajajo. Ni se nam potrebno zanašati na morebitne tehnološke rešitve, ki še niso preverjene in so še v razvoju. Poročilo Medvladnega panela posebej izpostavlja sončno in vetrno energijo, elektrifikacijo urbanih sistemov, urbano zeleno infrastrukturo, menedžment, usmerjen glede na potrebe, izboljšano skrb za gozdove in travnike ter zmanjšanje odpadne hrane. 

V šestem krogu poročil je izpostavljeno tudi, da brez metod in tehnologij za odstranjevanje ogljika ne bomo uspeli zamejiti posledic podnebne krize. Nekatere od teh obstajajo že tisočletja: ključna je skrb za stare gozdove in travnate površine, ki delujejo kot ponori ogljika. Ob tem pa so tehnično napredne rešitve, kot je na primer neposredno zajemanje ogljika z zraka, ponekod že v uporabi, a je potreben nadaljnji razvoj. 

Mnogo korakov je bilo že storjenih in njihovi rezultati se že poznajo. Poročilo predvideva, da smo se s politikami blaženja podnebnih sprememb izognili izpustom vsaj nekaj gigaton ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto. To nam je uspelo z izboljšanjem učinkovite porabe električne energije, zmanjševanjem krčenja gozdov in hitrejšim uvajanjem nizkoogljičnih tehnologij. Leta 2022 smo sicer po podatkih Mednarodne agencije za energijo – IAE proizvedli 36,8 gigaton emisij ogljikovega dioksida, povezanih s produkcijo energije. Če želimo omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija, imamo po nekaterih ocenah na voljo le še 300 do 400 gigaton izpustov ogljikovega dioksida v naslednjih letih.

Obstaja torej prostor za rešitve. Doktor Winston Chow s Singapurske univerze za menedžement, soavtor poročila delovne skupine dve o posledicah, prilagajanju in ranljivosti: 

Izjava: "Yes, the window is …"

Analiza stroškov in koristi pri vložkih v adaptacijo in blaženje je zaenkrat še omejena. Prilagajanje in blaženje sta povezana z visokimi začetnimi stroški. Večina literature navaja, da globalne ekonomske in družbene koristi presegajo stroške blaženja in omejitve globalnega segrevanja na dve stopinji Celzija.

Zdi se, da smo v zadnjih dobrih 30 letih prišli do konca podnebne znanosti. S šestimi ocenjevalnimi obdobji smo pridobili robustno in preverjeno znanje o tem, kaj so vzroki in posledice podnebne krize ter katere rešitve za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb so nam na voljo in jih lahko uporabimo. 

Naslednje poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe lahko pričakujemo šele proti koncu tega desetletja. Do takrat bo sinteza, objavljena v ponedeljek, na mizah vseh svetovnih oblikovalk in oblikovalcev politik ter političark in politikov. To poročilo bodo uporabljale tudi korporacije, nevladne organizacije in podnebne aktivistke in aktivisti za oblikovanje in usmerjanje njihovih dejavnosti. Dve stvari sta jasni: naš način življenja in koriščenje fosilnih goriv sta povzročila hitro segrevanje planeta in imamo že dovolj rešitev, ki jih lahko uporabimo, da se izognemo najhujšim posledicam podnebne krize. 

Poročilo nas torej sooča z odločitvami, ki jih moramo sprejeti danes. Predvsem je pritisk na vseh ravneh politike, tako lokalni kot globalni. Ljudje si lahko zamislimo boljšo prihodnost. Po nekaterih novejših teorijah naj bi celo naš spomin bolj kot spominjanju preteklosti služil zamišljanju prihodnosti. Poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe nam ponuja rešitve. Vprašanje, ali jih bomo izkoristili dovolj hitro, pa zadeva vse nas. 

...

Izjave današnjih sogovornikov in sogovornice, soavtorice in soavtorjev poročil v šestem ocenjevalnem obdobju smo pridobili na on-the-record srečanju Oxfordske mreže za podnebno novinarstvo. Srečanja pred objavo sinteze se je udeležila Zarja, ki je te dni prebrala tudi povzetek zadnje sinteze poročil IPCC.

 

Vir slike: https://showyourstripes.info/l/europe/slovenia

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

#CEPISE

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.