Rožica, kaj pa ti tukaj delaš?
Vpraša človek, ko zagleda neznano rastlinsko vrsto. Rožica mu odgovori: »Tukaj sem, ker mi okolje ponuja vse ugodnosti za uspešno preživetje. Vem, da bom s tem povzročila veliko preglavic tako ostalim živalskim in rastlinskim vrstam kot tudi tebi, človek.« Ker človeku besede invazivne rožice niso všeč seže, proti njej, da bi jo utrgal. A takrat zopet spregovori rožica: »Kako invaziven pa si ti, človek?«
Pozdravljeni v tokratni oddaji znanstvene redakcije Frequenza della scienza, v kateri bomo govorili o invazivnih tujerodnih vrstah. Spoznali bomo, kaj invazivne tujerodne vrste so, in s primeri predstavili njihov vpliv na okolje. V drugem delu oddaje pa bomo govorili o stanju invazivnih tujerodnih vrst v Sloveniji in o tem, kako se z njimi soočamo. Podajmo se v svet organizmov, ki človeku povzročajo marsikatero preglavico.
Opredelitev tujerodne invazivne vrste ni najlažja, zato bo za začetek najbolje, da definiramo osnovne pojme. V biologiji se kot tujerodna definira tista vrsta, ki jo je človek prenesel v okolje, v katerem prej ni bila prisotna. Tako lahko v grobem vrste razdelimo na domorodne in tujerodne. Domorodne so namreč tiste, ki se nahajajo na območju svoje pretekle oziroma sedanje naravne razširjenosti. Območja nahajanja vrst so tista, ki jih je vrsta dosegla sama, brez vpliva človeka, na primer z letenjem, vetrom, prenosom z vodo ali katerim drugim načinom razširjanja.
Tujerodne vrste so tiste, ki se nahajajo izven območja svoje naravne razširjenosti. Njihovo širjenje je posredno ali neposredno povezano z delovanjem človeka. Prenašanje živalskih in rastlinskih vrst po svetu je proces, ki je že dolgo v teku. A vendar je v zadnjih desetletjih zaradi globalizacije prišlo do naraščanja števila tujerodnih vrst, kar je posledica povečanja svetovne trgovine ter dostopnejših in hitrejših oblik transporta. Tako se tujerodne vrste širijo med celinami po celotnem svetu hitreje kot kdajkoli prej.
Tujerodne vrste pa niso nujno grožnja človeku in so v nekaterih primerih celo koristne. Vsi dobro poznamo kulturne rastline, kot so koruza, paradižnik in krompir. Najdemo jih skoraj na vsakem vrtu. A vendar so bile te rastline prinesene na območje Evrope iz severne, srednje in južne Amerike. Skupaj z rastlinami pa so bile na novo območje prinesene tudi živali, ki se s temi rastlinami prehranjujejo. Tako vsi dobro poznamo koloradskega hrošča, ki se z rastlinami krompirja prehranjuje in predstavlja predvsem za človeka škodljivca. Če je torej krompir samo tujerodna vrsta rastline, je koloradski hrošč invazivna tujerodna vrsta.
Bolj podrobno nam razliko med tujerodno in tujerodno invazivno vrsto razloži doktor Aleksander Marinšek z Gozdarskega inštituta Slovenije:
Vse živalske in rastlinske vrste so lahko na nekem območju tujerodne. Vseeno pa imajo nekatere vrste zaradi svojih lastnosti večji potencial, da postanejo invazivne. Te vrste namreč odlikujeta hitra rast in reprodukcija. Poleg tega so sposobne selitve na daljše razdalje. Pomembna je tudi fenotipska plastičnost, kar pomeni, da se lahko na novo okolje hitro prilagodijo in začnejo novo življenje. Tako se prilagodijo na veliko različnih okoljskih dejavnikov in imajo velik potencial za kompeticijo z drugimi organizmi. Poleg naštetega imajo invazivne tujerodne vrste tudi širok spekter prehrane. Takšnim organizmom rečemo prehranski generalisti. Seveda pa morajo biti za prepoznavo invazivnosti na neki način povezane tudi s človekom.
Kot smo že omenili, vsaka tujerodna vrsta še ni nujno invazivna. Tako je na območje Evrope vsako leto zanesenih mnogo novih vrst, za katere pa ni rečeno, da bodo v novem okolju preživele. Tujerodna vrsta je torej tista, ki je premagala neko geografsko oviro in jo opazimo na območju, kjer do sedaj ni bila prisotna. Nekatere vrste na novem območju ostanejo dlje časa zaradi dolge življenjske dobe ali ponavljajočih se naselitev. Take rastline in živali imenujemo prehodne tujerodne vrste. Pot do invazivnosti se nadaljuje tako, da se prehodna tujerodna vrsta v novem okolju ustali in se v njem razmnožuje. Pravimo jim naturalizirane vrste, ki s svojim delovanjem še ne povzročajo zaznavnih sprememb v naravi. Ko pa se vrsta, večinoma zaradi odsotnosti naravnih sovražnikov, začne množično razmnoževati in širiti, postane invazivna tujerodna vrsta ali preprosto invazivka.
Okvirno smo orisali, kaj tujerodna invazivna vrsta sploh je. Po glasbenem premoru bomo spoznali, zakaj se v današnjem času vrste selijo hitreje in kakšen je njihov vpliv na okolje. Ostanite z nami.
Pozdravljeni ponovno na frekvenci 89,3 Mhz, na kateri danes govorimo o invazivnih tujerodnih vrstah. Do sedaj smo spoznali, kaj invazivne tujerodne vrste so in kako jih ločimo od ostalih. V nadaljevanju pa se bomo posvetili razlogom za njihovo širjenje ter njihovemu vplivu tako na okolje in ostale organizme kot tudi na človeka.
Zakaj so torej tujerodne invazivne vrste problem današnjega časa? Odgovor na to vprašanje nam poda doktor Aleksander Marinšek z Gozdarskega inštituta Slovenije:
V zadnjih desetletjih so se transport blaga in število potovanj ljudi množično povečali. Poleg naraščanja svetovne trgovine se je povečala tudi hitrost transporta, ki omogoča preživetje večjega števila tujerodnih organizmov. Pri tem je pomembno poudariti, da k širjenju tujerodne vrste lahko prispevajo že deli organizmov, ki so se sposobni razmnoževati, kot so na primer spolne celice, semena in jajca. Človek s svojim delovanjem povzroča vedno večjo degradacijo okolja in posledično spremembe ekoloških razmer. Slednje omogoča tujerodnim organizmom večjo možnost ustalitve in razvoj potenciala invazivnosti. K naraščanju števila tujerodnih invazivnih vrst pa prispevajo tudi podnebne spremembe. Te namreč kvarijo pogoje za domorodne vrste, medtem ko lahko hkrati izboljšajo pogoje za preživetje in ustalitev tujerodnih vrst.
Kot smo že omenili v prvem delu oddaje, je ena od lastnosti invazivnih vrst eksponentno povečanje velikosti njihove populacije. Potencial invazivnosti je težko zaznati, zato je zelo pomembno, da tujerodno vrsto na nekem območju opazimo dovolj zgodaj. V tej prvi fazi naselitve tujerodne vrste je z njeno populacijo lahko upravljati, kar pomeni, da so ukrepi v tem času enostavni in učinkoviti. A vendar lahko tujerodna vrsta v zelo kratkem času preide v stanje invazivnosti, kar je tudi lažje zaznati. Takrat postane upravljanje s takšno vrsto veliko bolj zahtevno, saj jo iz narave težje odstranimo oziroma jo lahko zgolj nadzorujemo.
Temu, kako se s tujerodnimi invazivnimi vrstami soočamo in z njimi upravljamo, se bomo posvetili v zadnjem delu oddaje. Za zdaj pa se je treba vprašati, zakaj je pravzaprav pomembno, da tujerodne invazivne vrste prepoznavamo. Kakšni so njihovi vplivi na okolje, nam oriše doktor Aleksander Marinšek z Gozdarskega inštituta Slovenije:
Tujerodne invazivne vrste lahko v grobem razdelimo na tiste, ki imajo vpliv na: domorodne vrste, ekosisteme, gospodarstvo in zdravje ljudi. Vpliv na domorodne vrste lahko poteka na različne načine. Tujerodne vrste namreč v novem okolju potencialno tekmujejo za vire, kot sta hrana in življenjski prostor. Posledično tujerodne vrste pogosto vplivajo na spremembo prehranjevalnih verig. Predvsem pri tujerodnih živalih predstavlja veliko grožnjo domorodnim vrstam plenilec, ki se znajde v novem okolju. Njegov novi plen namreč ni prilagojen na obrambo pred njim, kar lahko posledično vodi v izumrtje določene populacije plena na nekem območju.
Vrste, ki jih poznamo danes, so posledica evolucije. Pogosto sta dve ločeni vrsti nastali zaradi fizične razmejitve dveh populacij v preteklosti, na primer zaradi nastanka gorovij. Človek lahko s svojim delovanjem premosti zdajšnje fizične ovire ločenih vrst in je tudi povzročil, da so se nekatere davno ločene vrste ponovno združile. Eden bolj znanih primerov je soška postrv, ki se v nasprotju s potočno postrvjo donavskega porečja nahaja v jadranskem porečju. Za namen ribarjenja je bila v okolje soške postrvi prinesena potočna postrv. Vrsti sta se križali in imeli plodne potomce. Tako je potočna postrv skoraj popolnoma izrinila soško postrv in s tem močno vplivala biotsko raznolikost in genetsko pestrost na območju populacije soške postrvi.
Vpliv tujerodnih invazivnih vrst na ekosisteme se kaže v spremembah medvrstnih odnosov, vsekakor pa ne smemo zanemariti niti vpliva na kroženje hranil ter spremembe fizikalnih in kemijskih dejavnikov v ekosistemih. Tako lahko nova vrsta v nekem okolju vpliva na celoten ekosistem, zaradi česar v najslabšem primeru biotska pestrost postane popolnoma osiromašena. Takšen primer je naselitev ribe jezerske zlatovščice s strokovnim imenom Salvelinus umbla, ki je bila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zanesena v Dvojno jezero v Triglavskem narodnem parku. Danes je jezero povsem biotsko osiromašeno, saj je kot posledica spremembe prehranskih verig v jezeru močno upadla količina raztopljenega kisika.
Tujerodne invazivne vrste imajo lahko tudi velik vpliv na gospodarstvo. V Evropski uniji so tako stroški nadzora nad invazivnimi vrstami ocenjeni na več kot 12 milijard evrov letno. Pri tem govorimo predvsem o sredstvih, ki so namenjena zatiranju škodljivcev kulturnih rastlin. Tujerodne invazivne vrste pa imajo lahko vpliv tudi na zdravje ljudi. Ena najbolj znanih takšnih rastlin je pelinolistna žvrklja s strokovnim imenom Ambrosia artemisifolia, ki pri ljudeh v jesenskem času povzroča seneni nahod. Še ena od rastlin, ki človeku povzroča preglavice, pa je orjaški dežen Heracleum mantegazzianum. Ob stiku s to rastlino se namreč ob sončni svetlobi na koži pojavijo boleči izpuščaji.
Vse v povezavi z invazivnimi tujerodnimi vrstami pa vseeno ni tako grozno. Sledi glasbeni premor, po katerem se bomo podali še v svet invazivnih tujerodnih vrst v Sloveniji in spoznali, na kakšne načine se pri nas različni strokovnjaki srečujejo s tujerodnimi invazivnimi vrstami.
Pozdravljeni še enkrat v etru Radia Študent na frekvenci 89,3 Mhz, na kateri danes spremljamo zgodbo o invazivnih tujerodnih vrstah. Spoznali smo že, kaj pomeni, da je neki organizem invaziven, kaj vpliva na razširjanje teh organizmov in kakšen je njihov vpliv na okolje. Sedaj pa se bomo podali še v svet tujerodnih invazivnih vrst, ki so nam najbližje. Spoznali bomo nekatere rastline in živali, ki se nahajajo v Sloveniji, ter preverili, kako se z njimi spopadamo.
Natančnega števila invazivnih tujerodnih vrst ne moremo podati, saj se stalno spreminja. Katere vrste so trenutno v Sloveniji najbolj razširjene, pove doktor Aleksander Marinšek z Gozdarskega inštituta Slovenije:
Poleg omenjenih živalskih vrst je invazivna tujerodna vrsta tudi želva rdečevratka. Ta namreč izpodriva slovensko avtohtono vrsto želve, močvirsko sklednico. Rdečevratke, ki so še bile še nedavno domače živali, so v vodna okolja zašle tako, da so jih ljudje spuščali v naravo. Čeprav se zdi spustitev hišnega ljubljenčka v naravo dobro delo, lahko to dejanje povzroči več težav kot koristi. Rdečevratke so namreč v primerjavi z močvirskimi sklednicami večji kompetitorji predvsem za mesta, kjer se sončijo. Želve so namreč mrzlokrvne živali, katerim direktna sončna svetloba predstavlja nujni vir preživetja. Poleg tega, da ustvarjajo kompeticijo, tujerodne želve prenašajo tudi patogene organizme in krvne zajedavce, na katere avtohtone oziroma domorodne vrste niso odporne.
Če ima rdečevratka vpliv zgolj na eno vrsto, pa imajo, kot smo danes že omenili, nekateri tujerodni invazivni organizmi vpliv na celotne ekosisteme. In ker skoraj tretjino Slovenije prekrivajo gozdovi, predstavljajo invazivke v teh ekosistemih veliko grožnjo. Več o gozdnih invazivnih vrstah nam pove doktor Aleksander Marinšek z Gozdarskega inštituta Slovenije:
Zdaj ko vsaj približno vemo, kaj invazivne tujerodne vrste so, kakšen vpliv imajo na okolje in za katere vrste sploh gre, se lahko podamo še na področje človekovega upravljanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Eden večjih ukrepov, ki se trenutno ukvarja s problematiko invazivnih tujerodnih vrst, je projekt LIFE ARTEMIS. Več o projektu nam pove doktor Aleksander Marinšek:
Posredno pa se z invazivnimi tujerodnimi vrstami ukvarja doktor Jernej Polajnar, podoktorski raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo na oddelku za raziskovanje organizmov in ekosistemov. Čeprav je njegovo področje ukvarjanja vibracijska komunikacija žuželk, lahko poznavanje tega področja pomembno vpliva na omejevanje širjenja invazivnih vrst. Lani objavljen članek v reviji Physiological Entomology namreč govori o vibracijski komunikaciji invazivne vrste stenice, imenovane marmorirana smrdljivka oziroma strokovno Halyomorpha halys. Vrsto nam podrobneje opiše doktor Jernej Polajnar z Nacionalnega inštituta za biologijo:
Obseg škode te vrste je težko ocenjevati, saj so poškodbe, ki jih povzročajo stenice, podobne poškodbam drugih vrst. Podatki pravijo, da so samo leta 2010 pri pridelovalcih jabolk v Združenih državah Amerike zabeležili 37 milijonov dolarjev škode. V Evropo je bila zanesena kasneje, ko je bila najprej opažena v Lihtenštajnu. V zadnjem času, od leta 2015 naprej, pa povzroča veliko škode v Italiji v Padski nižini, predvsem v nasadih hrušk, kjer stenice prispevajo k več kot polovičnemu izpadu pridelka.
Ker torej obstaja velika možnost, da bodo stenice kmalu prisotne tudi pri nas, je poznavanje vrste še kako pomembno. Do sedaj so se uporabljale pasti s sintetičnimi feromoni, ki pa so se izkazali za neučinkovite proti stenicam, saj te žuželke uporabljajo tako kemično kot vibracijsko komunikacijo. Nova znanja, ki jih pridobimo s preučevanjem invazivnih vrst, tako odpirajo možnosti za izdelavo bolj učinkovitih pasti za okolju bolj prijazen nadzor vrst. Kako uporabno je trenutno znanje o vibracijski komunikaciji stenic za zatiranje invazivne vrste stenice, nam pove doktor Jernej Polajnar:
Poznavanje biologije in ekologije invazivnih tujerodnih vrst je zelo pomembno za lažje upravljanje z njimi. A vendar ne smemo pozabiti na ostale organizme. Na vprašanje, ali so invazivne vrste bolje raziskane kot ostale, nam doktor Jernej Polajnar z Nacionalnega inštituta za biologijo odgovori:
V današnji Frequenzi della scienzi, v kateri je govora o invazivnih tujerodnih vrstah, smo spoznali že marsikatero žival, ki povzroča preglavice tako človeku kot ostalim organizmom. Za konec pa se bomo posvetili še eni najbolj znanih invazivnih rastlin, to je japonski dresnik ali latinsko Fallopia japonica.
Če ste se kdaj sprehajali po griču Ljubljanskega gradu in opazovali ljudi, ki sekajo visoka stebla rastlin, vam lahko povemo, da gre za študentke in študente iz Društva študentov biologije, ki odstranjujejo japonski dresnik. Na ljubljanskem griču se namreč nahaja laboratorij na prostem, kjer se skuša ugotoviti, katera metoda zatiranja japonskega dresnika je najbolj učinkovita. Temu opravilu se je pridružil tudi član znanstvene redakcije, ki je več o delu pri samem projektu povprašal študentko Anjo Pekolj:
Del japonskega dresnika je pokrit tudi s črno folijo. Izkazalo se je, da folija učinkuje in da pokrit japonski dresnik ne raste. Če pa se folija ponovno odkrije, rastlina na novo požene, saj se v zemlji ohranijo korenine, ki so zelo obstojne. Poleg tega, da pod folijo ne raste japonski dresnik, na takem območju ne more rasti nobena druga rastlina. Študentke in študenti nato stehtajo biomaso japonskega dresnika in ga odpeljejo na deponijo, saj ostankov te rastline ne smemo odlagati med biološke odpadke, ker lahko iz njenih ostankov poženejo nove rastline.
Povsem drugačen pristop do invazivnih tujerodnih vrst pa ima Gaja Mežnarič Osole, oblikovalka, ki ustvarja pod okriljem Društva Trajna. Čeprav se na trenutke zdi, da je neustavljivi japonski dresnik najhujši človekov nasprotnik, nam Gaja Mežnarič Osole predstavi njegove uporabne lastnosti:
Ena od aktivnosti, ki se izvajajo pri raziskovanju uporabnosti japonskega dresnika, je tudi pridelava papirja. Pridelava lahko poteka tako ročno kot industrijsko. Japonski dresnik je zelo invaziven in pri tem nastane toliko biomase, da ga za pridelavo papirja ne bi zmanjkalo. A vendar se je treba vprašati, ali obstaja možnost, da bi zaradi uporabnosti japonskega dresnika to invazivno vrsto lahko začeli še dodatno saditi. Gaja Mežnarič Osole:
Invazivne tujerodne vrste torej ne prinašajo nujno zgolj slabih posledic, temveč lahko ob izvirnosti in domišljiji pomenijo celo nekaj uporabnega za človeka. Kako lahko uporabna vrednost spremeni pogled na invazivne tujerodne vrste, nam pove Gaja Mežnarič Osole:
Tako smo prišli do konca današnje oddaje. Težava invazivnih tujerodnih vrst je večji problem predvsem v zadnjem času, čeprav se vrste, vključno s človekom, selijo po svetu od začetka življenja na Zemlji. Res je, da invazivne vrste povzročajo spremembe okolja in tako ogrožajo marsikatero naravno vrednoto ter povzročajo gospodarsko škodo. A kot smo spoznali danes, morda v nekaterih primerih kljub temu ne predstavljajo tolikšne grožnje, da bi lahko ogrozile naše preživetje. Pomembno pa je, da se problema tujerodnih invazivnih vrst zavedamo in se na nekaterih napakah upravljanja s temi vrstami skušamo preprosto kaj naučiti.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj