Rubikova kocka zdravja
Pozdravljeni na valovih Radia Študent v oddaji Frequenza della scienza. Tokrat sva se sodelavki znanstvene redakcije udeležili 7. mednarodnega simpozija zdravega življenjskega sloga z naslovom: »Rubikova kocka programa promocije zdravja pri delu. Kako jo sestaviti?« Simpozij se je odvijal 14. in 15. maja v stavbi Zdravniške zbornice Slovenije, v soorganizaciji podjetja Mikropis Holding in Ameriške gospodarske zbornice Slovenije. Podjetje Mikropis Holding je v delni lasti klinike Mayo iz Združenih držav Amerike. V sklopu projekta 24alife si skupaj prizadevajo, da bi uporabnikom omogočili dostop do strokovnih vsebin in raziskav, ki jih na kliniki razvijajo in izvajajo.
Globalni razvoj in vse hitrejši način življenja z vsemi prednostmi prinašata tudi številne izzive, s katerimi se posamezniki niso vedno sposobni soočati v zadostni meri. Delovniki se konstantno podaljšujejo, povečuje se tudi število nadur. Napredek na področju komunikacijskih naprav, ki naj bi nam življenje olajševale, je omogočil tudi, da je zaposleni tudi po izteku delovnega dne dosegljiv ves čas. To še dodatno povečuje količino stresa pri posamezniku. Stres je pravzaprav postal običajen dejavnik v našem življenju. Njegov vpliv na psihofizično stanje posameznika pa nepoznavalci mnogokrat podcenjujemo.
Zaradi spreminjanja strukture prebivalstva se v vse višjo starost podaljšuje tudi delovno aktivno obdobje posameznika, ki pa ni nujno zaposlen v tako imenovanih varnih oblikah zaposlitve, torej s pogodbo za nedoločen čas. Poleg porasta prekarnih zaposlitev se strmo povečuje tudi delež ljudi, ki si ne upajo upirati delodajalcem in tako vse pogosteje na delovno mesto prihajajo bolni ter slabše opravilno sposobni poskušajo opravljati delo. V želji po svetlejši prihodnosti vseh bo treba zbližati stališča zaposlenih in zaposlovalcev. Treba bo osnovati ukrepe, ki bodo posameznikom približali delovno mesto in pri zaposlenih zmanjševali količino stresa.
V današnji oddaji se bomo zdravju na delovnem mestu približali z bolj medicinskega in psihološkega vidika. V teh dneh sva avtorici prisluhnili številnim domačim in mednarodnim gostom s področij znanosti, medicine, gospodarstva in iz različnih državnih inštitucij. Predstavili so načine, kako bi lahko na njihovem področju dolgoročno zagotovili napredek pri promociji zdravja posameznikov na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju.
V prvem delu oddaje se bomo osredotočili na tematike o zapletih in boleznih, ki se pojavijo kot posledica sedečega življenjskega sloga in zmanjšane količine gibanja. Govorniki so na kongresu predstavili načine promocije zdravja na delovnem mestu in ukrepe, ki bi posledice pretiranega sedenja vsaj malo ublažili. Pomemben delež h kompleksnosti ohranjanja zdravja na delovnem mestu predstavlja tudi staranje prebivalstva in s tem staranje delovne sile. Na to nas je opozoril Peter Pogačar, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
Kaj je pravzaprav zdravje? Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije, ki ostaja nespremenjena od leta 1946, beseda zdravje opisuje stanje popolnega fizičnega, mentalnega in socialnega blagostanja. Po osnovni definiciji sodeč odsotnost bolezni ali hib torej še ne pomeni, da je oseba zdrava. Eden od govorcev, dr. Kerry Olsen iz klinike Mayo, nam je predstavil osnovno vodilo konference in primerjal zdrav življenjski slog z reševanjem Rubikove kocke. Pri reševanju Rubikove kocke se srečujemo z nešteto možnimi potezami, podobno kot se pri izvajanju zdravega načina življenja srečujemo z nešteto informacijami. Prihaja tudi do hitrega razvoja področja, kar spremljanje najnovejših dognanj še otežuje. V obeh primerih le redke poteze vodijo do pravilnega končnega rezultata. Prisluhnimo njegovi izjavi.
Govorci na simpoziju so izpostavili, da so glavne determinante, ki določajo zdravje posameznika, različne. 30 odstotkov določajo genetske predispozicije, 20 odstotkov pa socialni pogoji in okolje, v katerem človek živi oziroma je živel. 10 odstotkov določa zdravstvena nega, ki je osebi na voljo, preostalih 40 odstotkov pa način življenja osebe. Ob tem je več govorcev izpostavilo, da je za uspešen spopad z boleznimi ključno prepoznavanje težav, ki lahko vodijo v pojav bolezni pri posamezniku. Prisluhnimo izjavi dr. Kerrya Olsena.
Ena od pasti sodobnega načina življenja je torej tudi življenjski slog, ki vključuje pretežno sedeč položaj in je sestavni del delavnika številnih posameznikov - tudi študentov - zato mu bomo danes namenili nekaj besed. O trendu podaljševanja časa sedenja in postopnem zmanjševanju telesne aktivnosti je spregovoril prof. dr. Vojko Strojnik, predstojnik katedre za kineziologijo na Fakulteti za šport.
S kratkoročnimi vplivi sedenja na hrbtenico in dolgoročnimi posledicami nanjo nas je seznanil prof. Strojnik.
Prof. Strojnik je spregovoril tudi o povezavi med dolgotrajnim sedenjem in škodljivimi spremembami metabolizma.
Tako kot ljudje nismo evolucijsko prilagojeni na dolgotrajno sedenje, nam številne zdravstvene probleme povzroča tudi daljše stanje na mestu. Prof. Strojnik nas poziva, da med dolgotrajnim sedenjem večkrat vstanemo in na ta način razbremenimo hrbtenico, predvsem ledveni predel. Svari nas tudi pred posledicami dolgotrajnega stanja na mestu.
Sledi krajši glasbeni oddih, po katerem se bomo pogumno podali v boj s stresom.
Glasbeni premor: Brest-Nemi film
Dobrodošli nazaj v oddaji Frequenza della scienza. Poročamo o dogajanju na 7. mednarodnem simpoziju o zdravem življenjskem slogu. Na simpoziju so seveda naslovili tudi pomen preventivnega delovanja pred pojavom stresa pri posamezniku, zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu. Stres je vsak fizični, čustveni ali duševni dejavnik, ki vodi v umsko ali fizično napetost. Stres predstavlja vsaka nova situacija ali naloga, ki nam je dana. Pri tem je treba ločiti med pozitivnim stresom, ki na osebo deluje spodbujevalno, ter toksičnim stresom, ki ima negativne posledice na zdravje in razvoj posameznika. Problem je velik zlasti, ko je posameznik intenzivnim stresnim situacijam izpostavljen dalj časa, zaradi česar se težje motivira za delo in je bolj dovzeten za različne bolezni.
Asist. Karmen Resnik Robida, nevropsihologinja na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, je najprej opozorila tudi na razlike med posamezniki. Tako se lahko dve osebi, ki sta enako stari, imata enako izobrazbo in zasedata enako delovno mesto, v stresnih situacijah odzivata povsem različno. Vzrok za to je, kot pravi nevropsihologinja, odpornost na stres.
Katere so torej tiste lastnosti posameznika, ki ga naredijo bolj odpornega proti stresu? Predavateljica pravi, da so to običajno posamezniki, ki so odraščali brez večjih zgodnjih pretresov. Že po naravi so bolj ležerni, lotevajo se reševanja le enega problema naenkrat. V primeru neuspelega reševanja naloge za to ne krivijo sebe, pač pa razlog za neuspeh pogosto iščejo drugje. Take osebe imajo običajno tudi genetsko predispozicijo, ki jim omogoča, da se njihov organizem manj odziva na stres. To so fizično in čustveno stabilni posamezniki, ki se na delovnem mestu običajno dobro počutijo. Imajo torej občutek kontrole - težave sprejemajo kot izzive, čutijo podporo nadrejenih in sodelavcev.
Na drugi strani imamo osebe, ki kljub manjšemu obsegu delovnih nalog poročajo o visokem nivoju stresa. Pri njih se pogosto pojavi kar kronični stres, pravi Karmen Resnik Robida.
Osebe, bolj dovzetne za stres, imajo genetsko predispozicijo za večjo odzivnost na stres. Rečemo lahko, da je simpatikus takih oseb bolj razdražljiv. Večina takih oseb ima poleg tega za seboj težke izkušnje iz zgodnjih let, pogosto se pri njih pojavljata tudi nevrotičnost in perfekcionizem, ki še dodatno vplivata na dojemanje situacije, v kateri se je oseba znašla. Osebe, ki so manj ‘odporne’ proti stresu, za nastale ali nerešene težave krivijo sebe, pogosto se vrtijo v negativnih miselnih vzorcih. Ker so slabše organizirane, pogosto zanemarjajo čas zase - izogibajo se fizični vadbi, sprostitvi in zdravi prehrani.
Prisluhnimo izjavi nevropsihologinje Karmen Resnik Robida, ki je v svojem predavanju razložila, kaj se v času kroničnega stresa dogaja s hormonskim sistemom osebe pod stresom.
Prefrontalni korteks, amigdala in hipokampus so trije predeli v možganih, ki nam pomagajo pri soočanju s stresom. Poškodbe katerega od teh treh delov možganov so pogosto posledica kroničnega stresa. Celice v teh predelih začnejo odmirati, prostornina hipokampusa se zmanjša, posledično se zmanjša tudi obseg funkcij, ki jih ta predel nadzoruje. Oseba postane bolj razdražljiva, vzkipljiva.
Odmiranje živčnih celic na območju prefrontalnega korteksa pri osebah, ki so manj odporne na stres, vodi v to, da situacijo, v kateri se znajdejo, dojemajo preresno. To enostavno pomeni, kot po domače radi rečemo, da “oseba dela iz muhe slona”, ker nima pravega občutka za dojemanje grožnje. Poslabšajo se izvršilne funkcije in pozornost osebe. Hkrati se okrepi amigdala, ki je neke vrste center za strah. Posledično ima oseba ves čas občutek anksioznosti in agresivne preboje ob stresnih situacijah. Vse to vodi v slabšo odpornost posameznika in večjo dovzetnost za različne bolezni.
Stanje stresa smo ponazorili s primeroma proti stresu odpornega Marka in proti stresu manj odpornega Darka. Da bi Darko postal proti stresu bolj odporen, bo moral spremeniti način življenja ali pa se bo moralo spremeniti njegovo delovno okolje. Pri tem bo potreboval vso pomoč okolice in proti stresu bolj odpornega Marka, pravi nevropsihologinja Karmen Resnik Robida.
Sledi glasbeni predah. Po njem bomo predstavili najnovejše znanstvene pristope, ki pripomorejo k prepoznavanju bolezenskih procesov v telesu. Ostanite z nami.
Glasbeni premor: Generator - Frame Bend Over
Pozdravljeni nazaj v oddaji Frequenza della Scienza na valovih Radia Študent. V sledečem delu oddaje se bomo posvetili predstavitvi najnovejših znanstvenih načinov preprečevanja in hitrega prepoznavanja bolezni ter uporabi najnovejših tehnologij zdravljenja določenih bolezni. Uvod v ta del je v svojem predavanju podal prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Najprej je izpostavil podobnost v številu genov med različnimi organizmi. Kljub temu, da imajo različne vrste lahko podobno število genov za proteine, pa imajo različno število elementov za urejanje genov. Med take elemente v genomu spadajo tudi microRNA. To so majhne nekodirajoče molekule RNA, ki so vključene v izražanje genov.
Elementi, ki služijo kot neke vrste stikala in imajo vlogo pri ugašanju in prižiganju genov, predstavljajo nekodirajoče microRNA. Več o njih pa v izjavi dr. Ihana.
Prva odkritja majhnih microRNA so povezana z rakavimi obolenji - microRNA se namreč ne prepisujejo v proteine, pač pa se vežejo na mRNA in vplivajo na njihovo prepisovanje v proteine. mRNA ali sporočevalna RNA je skupina molekul RNA, ki informacijo iz molekule DNA prenašajo do ribosomov, kjer poteka nadaljnje prevajanje informacije iz mRNA v proteine.
Naloga microRNA je običajno povezana z zaustavitvijo prepisovanja mRNA. To so najprej odkrivali na tumorjih - ugotovili so, da imajo nekateri tumorji nizko število molekul microRNA, ki bi zavirale prepisovanje onkogenov. Pri drugih tumorjih so ugotovili, da imajo veliko microRNA, ki zavirajo tumor supresorske gene. Ihan izpostavlja, da so se prav zaradi tega znanstvene raziskave, predvsem pa farmacevtska industrija, preusmerile v iskanje novih zdravil s pomočjo microRNA. Pri zdravljenjih obstaja več možnosti - če je določene microRNA v telesu preveč, se lahko izdela molekulo, ki želeno microRNA inaktivira, če pa je določene microRNA premalo, pa lahko enostavno sintetiziramo nove microRNA in jih vnesemo v telo.
Raziskav o molekulah microRNA je veliko. Patentiranih je že več zdravil - gre za microRNA molekule, ki se programirano vežejo na gen in zavrejo njegovo izražanje. Prvo zdravilo v drugi fazi kliničnih raziskav je zdravilo proti virusu hepatitisa C. Zdravilo zavira microRNA-122, ki se izraža v hepatocitih in je nujno potrebna, da se lahko virus hepatitisa razmnožuje in uničuje celice. Injiciranje tega zdravila se je v predhodnih fazah raziskav na ljudeh izkazalo za učinkovito, saj je ustavilo razmnoževanje virusa v telesu.
Prav tako so microRNA primerne za analize krvi in s tem za ugotavljanje prisotnosti količine določenih microRNA pri sladkornih bolnikih. Prisluhnimo dr. Ihanu.
Prof. Ihan izpostavlja, da omenjena zdravljenja niso prava oblika genske terapije, kot jo poznamo danes. Prava genska terapija pomeni neposredno spreminjanje genetske informacije v celici. Pri uporabi microRNA pa gre v resnici za epigenetsko terapijo - človek ima še vedno svoje gene, ki se prepisujejo v mRNA, te microRNA pa zadržijo prevajanje mRNA v proteine. Če odstranimo microRNA, je stanje v genomu enako izhodiščnemu. Pogojno bi torej lahko govorili o genski terapiji, vendar ne v pravem pomenu.
Glasbeni premor: Bowrain - A New Beginning
S svojim predavanjem o microRNA molekulah je prof. Ihan uspešno predstavil tudi temelje naslednjega predavanja. Dr. Željko Bošnjak, profesor na oddelku za anesteziologijo in fiziologijo na Medical College of Wisconsin v ZDA, nam je predstavil skupino mikropartiklov, imenovanih eksosomi. Tudi njihovo potencialno vlogo, ki bi jo lahko zavzeli kot biomarkerji v biologiji matičnih celic in pri različnih boleznih.
Mikropartikli so raznolika skupina fosfolipidnih veziklov. Izhajajo iz različnih vrst celic. Medsebojno se razlikujejo glede na celični izvor, po načinu nastanka in velikosti. Eksosomi tvorijo lastno skupino mikropartiklov. So specializirani zunajcelični mehurčki, ki v širino merijo od 20 do 80 nanometrov. V notranjosti celic nastajajo iz multivezikularnih telesc, ki se zlijejo s celično membrano in se iz celic izločajo v telesne tekočine. Nedavne ugotovitve kažejo, da so v notranjosti eksosomov prisotne microRNA in small RNA molekule, ki so posredniki v komunikaciji med celicami. Več o eksosomih in o njihovi vlogi v organizmu nam več razloži prof. Bošnjak.
Nadaljujmo z omenjenimi matičnimi celicami. To so preproste, še nediferencirane celice, podobne tistim, ki nastanejo po združitvi spolnih celic ob spočetju. Lahko se preobrazijo v katerokoli vrsto celic. V organizmu zamenjujejo stare in poškodovane celice, zaradi česar je njihov potencial v medicinskih vedah ogromen. Več o vlogi matičnih celic nam razloži prof. Bošnjak.
Z opisovanjem lastnosti in funkcije eksosomov pri medcelični komunikaciji v običajnih pogojih, v stresnih pogojih in pri boleznih nadaljuje prof. Bošnjak. Razložil nam je tudi potencial eksosomov v diagnostiki obolenj in pri njihovem zdravljenju.
Več o tem, kakšno vlogo bodo v prihodnosti kot biomarkerji igrali eksosomi, pojasni prof. Bošnjak. Predstavi nam, kako bomo s preučevanjem vsebine eksosomov iz vzorcev krvi zaznavali prisotnost morebitnih bolezni v organizmu še pred pojavom prvih znakov bolezni.
Injiciranje eksosomov pri terapevtski uporabi, za razliko od matičnih celic, zaenkrat še ni pokazalo nobenih stranskih učinkov. Z opisovanjem lastnosti eksosomov, ki povečujejo potencial njihove uporabe pri terapevtskem zdravljenju, nadaljuje dr. Bošnjak.
Polni novih spoznanj o ohranjanju zdravja na delovnem mestu in v zasebnem življenju smo počasi prispeli do konca oddaje. Iz predstavitev predavateljev smo se prepričali, da je kompleksna že sama definicija zdravja. Doseganje zdravja in izvajanje pravilnih ukrepov za njegovo ohranjanje se v poplavi številnih bolj ali manj točnih in popolnoma netočnih informacij povprečnemu človeku zdi še toliko bolj nedosegljivo. K temu veliko pripomore hitro spreminjajoč se tempo življenja, ki v kombinaciji s povečevanjem števila nerednih in prekarnih zaposlitev močno pripomore k podaljševanju delovnega časa in k stresnemu doživljanju vsakodnevnih situacij. Kljub temu, da ne moremo obvladovati vsega dogajanja okoli sebe, pri ohranjanju lastnega zdravja v določeni meri sodelujemo sami. Prepričali smo se, da lahko z rednim izvajanjem majhnih in preprostih korakov, kot so zmerna in redna rekreacija, zmanjševanje časa sedenja ter izogibanje stresu, na dolgi rok pripomoremo k izboljšanju in ohranjanju zdravja. K temu bo v prihodnosti svoj kamenček v mozaiku zdravja doprinesla še znanost, ki intenzivno razvija neinvazivne načine za čim bolj zgodnje prepoznavanje neravnovesij v telesu, njihovo zamejitev in čim učinkovitejše zdravljenje.
Rubikovo kocko zdravega življenjskega sloga sva uspešno sestavili tudi na stres neobčutljivi Mojca in Nataša.
Urednikoval je Arne.
Brala sta Čeh in Peter.
Tehniciral/a je Makis.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
poleg tega bodita pozorni tudi na to, kaj se koncipira kot DELO. čisto tako by the way :-)
Komentiraj