Kako prevajamo znanost?

V torek, 10. oktobra, je Društvo novinarjev Slovenije v Trubarjevi hiši literature organiziralo zadnji dogodek v sklopu specializiranega novinarstva. Tokrat je besedo dobila znanost, vprašali so se - Kako prevajati znanost?

Na dogodku so skupaj zbrali aktivne znanstvenike in znanstvenice z različnih raziskovalnih inštitutov. Pridružile pa so se jim še predstavnice in predstavniki medijev, ki se specializirano ukvarjajo z znanostjo. Špela Stare z Društva novinarjev Slovenije nam je razložila, kakšen je bil namen tega pogovora:

Špela Stare: Ta dogodek je tretji ...

V pogovoru smo dobili vpogled v razumevanje znanstvenega novinarstva, kot ga vidijo znanstvenice in znanstveniki ter tudi novinarke in novinarji. Znanstveniki in znanstvenice so pojasnili, kako stopijo v stik z mediji in kako se pripravijo na predstavitve pomembnih znanstvenih objav širši javnosti.

Doktorica Saša Novak, znanstvena svetnica na Inštitutu Jožefa Stefana, je izpostavila, da je letos na Mednarodni podiplomski šoli Jožef Stefan prvič ponujen tudi predmet Komuniciranje znanosti. Ta predmet so pripravili in ga izvajajo v želji, da bi bili mlajši raziskovalci in raziskovalke še bolj vešče nastopanja v medijih. Vsa ta prizadevanja pa so v zadnjih letih vodila v izboljšanje stanja znanstvenega novinarstva v Sloveniji. Več o tem je povedal doktor Gregor Andreluh, direktor Kemijskega inštituta:

Gregor Anderluh: V zadnjem času, no, to bi se samo malo navezal ...

Doktor Gregor Anderluh je tudi pojasnil, zakaj na Kemijskem inštitutu skrbijo za promocijo. Sami raziskovalci in raziskovalke čutijo, da javnosti dolgujejo poljudno predstavitev njihovih odkritij, saj so raziskave v večini podprte z javnim denarjem. Drugi razlog pa se skriva v želji, da javnosti predstavijo določene teme, ki bi jih radi posredovali določenim vplivnim ljudem. To pa naj bi izboljšalo položaje raziskovalnih skupin in znanosti v Sloveniji. Predvsem tovrstna promocija doprinese k pridobivanju dodatnih sredstev za nakup nove raziskovalne opreme. Vse to pa verjetno velja tudi za druge raziskovalne inštitute pri nas in po svetu.

Na drugi strani pa so predstavnice in predstavniki medijev ter služb za komuniciranje raziskovalnih dosežkov predstavili, kako sodelujejo z znanstveniki in znanstvenicami. V nekaterih medijih in na Slovenski tiskovni agenciji, ki jo je na dogodku zastopal Aljoša Rehar, imajo neformalna uredništva, ki se posvečajo znanosti. Tekom pogovora pa se je sicer izpostavil manko uredništev, ki bi se posvečala le znanosti.

Znanost se verjetno slabo prodaja in ne prinaša visokega občinstva, zato za komercialne medije ni tako zanimiva. Vseeno pa moramo po besedah Agate Tomažič, ki na ZRC SAZU skrbi za promocijo raziskovalnih dosežkov, znanost javnosti bolj pogosto predstavljati, saj je le tako možno pridobiti občinstvo, ki znanost vzljubi. To pa vodi v pojavljanje znanstvenikov in znanstvenic v medijih tudi v oddajah in prispevkih, ki primarno niso usmerjeni v znanost. Bolj podrobno je to opisal novinar Vala 202 in soustvarjalec oddaje Frekvenca X Luka Hvalc:

Luka Hvalc: Ne, ampak za to debato sem razmišljal ...

Na koncu je iz občinstva prišla želja, da ne bi več govorili o sami promociji znanosti, pač pa o znanstvenem komuniciranju. Z izogibanjem sami promociji naj bi namreč dosegli, da bi javnost spoznala tudi vrednote, ki so skupne vsem znanostim. Doktor Sašo Dolenc je tako izpostavil, da bi bilo potrebno znanstvenice in znanstvenike vprašati tudi nekatera neprijetna vprašanja. Ta pa so ponavadi globoko vpeta v družbo.

Med neprijetna vprašanja tako sodi tudi samô objavljanje znanstvenih del. V tem primeru gre lahko za vprašanje prostega dostopa do znanstvenih objav ali pa na pritiske s strani virov financiranja znanosti. V kaj ti pritiski lahko vodijo, je v pogovoru spomnila novinarka Nataša Briški, soustanoviteljica in urednica spletišča Metina lista:

Nataša Briški: Ta vprašanja, da mogoče ...

Proti koncu pa je tudi s strani poslušalstva prišlo vprašanje o pomembnosti kritike v sami znanosti. Prisluhnimo doktorju Sašu Dolencu, soustanovitelju in uredniku spletne strani Kvarkadabra:

Sašo Dolenc: Se zelo strinjam s tem ...

Tovrstne dogodke vsekakor pozdravljamo, želimo si le, da bomo v prihodnje naredili korak naprej v znanstvenem novinarstvu in videli tudi več kritik. Te lahko prihajajo tako iz same znanstvene skupnosti kot tudi s strani specializiranih medijev, ki bi določene znanstvene zgodbe spremljali dalj časa in bi se jim tako lahko bolj poglobljeno posvetili. Pri tem se moramo zavedati, da znanost ne deluje neodvisno od družbe in ni področje, na katerem ni nobenih težav.

Znanost se bosta še naprej trudila prevajat Arne in Zarja.