Reportaža z Dnevov industrijske robotike

Med 27. in 31. marcem so na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani že trinajstič zapored potekali Dnevi industrijske robotike, ki so jih organizirali študenti Fakultete za elektrotehniko. Njihov namen je približati delo v industrijski robotiki predvsem študentom in tudi širši javnosti. Več o dogodku je povedala študentka Valentina Stanič.

izjava

Nekoliko podrobneje nam je dogajanje na Dnevih industrijske robotike opisal še profesor Marko Munih, vodja laboratorija za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko.

izjava

Kot je v izjavi omenila že Valentina, se je glavni del Dnevov industrijske robotike začel v ponedeljek, 27. marca, s štirimi predavanji na temo robotike. Od torka do četrtka je potekal za obiskovalce najzanimivejši del, v katerem so predstavili osem različnih aplikacij. Aplikacijo sestavlja eden ali več robotov, ki so opremljeni s senzorji in ostalo dodatno opremo ter sprogramirani za opravljanje specifičnih nalog.

Najbolj kompleksno aplikacijo so sestavljali trije sodelujoči roboti, ki pečejo palačinke. Masa za palačinke je shranjena v tlačni posodi, polnila pa v posebnih brizgalkah. Prvi robot ima nase pritrjeno ponev, na katero se vlije masa. Robot nato razporedi maso po ponvi ter ponev postavi na grelno ploščo. Ko je palačinka z ene strani pečena, mu jo drugi robot pomaga obrniti. Ko se palačinka peče še z druge strani, se doda polnilo, nato pa jo druga dva robota preneseta na papirnat krožnik in jo zložita.

Pogovarjali smo se z Gajo Žumer, ki je ena izmed dveh avtorjev aplikacije za ločevanje odpadkov. Za to se uporablja šestosni robot podjetja Yaskawa, ki je izvorno izdelan za varjenje. Izgleda kot velika robotska roka, ki se zaradi svoje hitrosti, gibljivosti in dosega lahko uporablja tudi za druge stvari. Na Fakulteti za elektrotehniko so ga uporabili za ločevanje odpadkov, za kar so robota opremili s prijemalom s tremi prsti. Aplikacija deluje tako, da kamera ob pomoči še treh drugih senzorjev prepoznava različne odpadke na tekočem traku, ki jih potem robot zagrabi in odvrže v ustrezen zabojnik. Podrobno je delovanje robota opisala Gaja.

izjava

Zanimiv je bil tudi humanoidni robot Nao, ki se je sposoben samostojno premikati in odzivati na dražljaje iz okolja. Vanj so vgrajeni senzorji za zaznavanje okolice, dve kameri, mikrofoni in zvočniki, kar mu omogoča komunikacijo z ljudmi. Zmožen je prepoznavanja človeškega obnašanja in odzivanja nanj. Uporablja se ga v zdravstvene namene, in sicer za pomoč otrokom pri učenju ter v raziskavah. Za prikaz na Dnevih industrijske robotike sta ga aplikatorki naučili igre, ki poteka tako, da Nao riše sliko, soigralec pa mora uganiti, kaj je na sliki. Nao ga vmes namreč sprašuje, kaj je na sliki in riše, dokler soigralec ne odgovori pravilno.

Kot je omenil profesor Marko Munih, je pri organizaciji Dnevov industrijske robotike nepogrešljivo tudi sodelovanje industrije same. Povedal nam je, da so različna podjetja prispevala nekatere od robotov, ki so uporabljeni v predstavljenih aplikacijah.

izjava

Za uporabo v industriji je poleg robota potrebno imeti še dodatno opremo, kot so senzorji in zaščitna ograja - odvisno od vrste robota in nalog, ki jih opravlja. Nadaljuje profesor Munih.

izjava

Dnevi industrijske robotike so se zaključili v petek s strokovno ekskurzijo, v okviru katere so obiskali dve dolenjski podjetji - TPV in Krko. V podjetju TPV so predstavili najnovejša avtomatsko vodena vozila, ki jih uporabljajo za tovorjenje polizdelkov med proizvodnjo. V Krki so si ogledali Notol 2, obrat za proizvodnjo trdnih oblik zdravil, kjer veliko dela opravijo tudi roboti.

Dnevi industrijske robotike so tako obiskovalcem ponudili zanimiv in poučen pregled dogajanja na področju robotike.

Z roboti sta se družila Barbara in vajenec Črt.