Projekti, projekti
Pozdravljeni v prvi oddaji, ki jo Znanstvena redakcija Radia Študent pripravlja v sklopu projekta DeEP2. V seriji treh oddaj, ki jih bo v prihodnjih mesecih moč slišati na valovih Radia Študent, vam bomo predstavili vpliv evropske politike na razvoj slovenske znanosti. Rdeča nit oddaj na temo delovanja evropskega parlamenta bodo različni programi ter projekti, ki jih financira Evropska unija in v katere so vključene slovenske raziskovalne ustanove.
V današnji, uvodni, oddaji se bomo prebijali skozi labirint različnih programov ter projektov, ki so aktualni na področju naravoslovnih znanosti. Pogledali bomo, kako se vanje vključuje Univerza v Ljubljani in kaj pomenijo za razvoj znanosti. Skozi celotno oddajo se bomo sprehajali po tako imenovanem evropskem raziskovalnem prostoru, zato za začetek razjasnimo, kaj ta sploh predstavlja.
Evropski raziskovalni prostor oziroma European Research Area želi ustvariti nekakšen vseevropski notranji trg znanja. S tem želi preprečiti razdrobljenost in izolacijo nacionalnega raziskovanja ter poenotiti regulativne in upravne sisteme na področju raziskav in razvoja. Povsem na mestu je primerjava Evropskega raziskovalnega prostora s prostim trgom za blago in storitve znotraj unije.
Najrazličnejši programi, financirani iz proračuna Evropske komisije na področjih raziskovalne, izobraževalne in razvojne dejavnosti, veliko pripomorejo k širjenju in utrjevanju tega prostora. Predvsem pa to velja za okvirne programe. Ti predstavljajo od pet do sedem let trajajoče finančne programe, ki vzpodbujajo raziskave in razvoj znotraj določenih področij znanosti. Trenutni program te vrste z imenom Obzorja 2020 se je pričel leta 2014. Za natančnejšo predstavitev okvirnih programov prisluhnimo Staški Mrak-Jamnik, vodji službe za evropske projekte na Univerzi v Ljubljani.
Kot smo lahko slišali v izjavi, evropska finančna sredstva poleg okvirnih programov podpirajo še celo vrsto drugih projektov. Med relevantnejše za področje naravoslovja lahko štejemo že omenjena projekta Third Health Program ter Life plus, pa tudi COST in Erasmus plus projekte. Prisluhnimo vodji Mrak-Jamnik.
Na tem mestu je potrebno omeniti, da večina evropskih projektov ni vezana na posamezna raziskovalna področja, zato lahko financirajo vse veje znanosti. To nam na primeru največjega med njimi, 70 milijard evrov težkega programa Obzorje 2020, razloži Staška Mrak-Jamnik.
Vsi omenjeni programi se financirajo iz prispevkov držav članic Evropske unije ter ostalih držav, ki so pridružene tem programom. Večmilijonski zneski, ki so jim namenjeni, pa veljajo za sedem-letno programsko obdobje. Proračuni tekočih programov veljajo za obdobje med leti 2014 ter 2020. Kako uspešna je pri pridobivanju financ Univerza v Ljubljani, nam pove Staška Mrak-Jamnik.
Groba pretvorba predstavljenih denarnih zneskov v število projektov, ki so se ali se še vedno izvajajo na Univerzi v Ljubljani, pa pove sledeče. Mrak-Jamnik
Preden pa se neko raziskovalno vprašanje prelevi v projekt, ovekovečen v statistikah Evropske unije, je za njegovo financiranje treba navdušiti različne neodvisne strokovnjake. Ti odločajo o razdeljevanju finančnih sredstev med javne in privatne raziskovalne ustanove ter ostale pravne osebe, ki se zanje potegujejo. Zaradi vsakoletnega večanja števila prijav ter močne konkurence tujih raziskovalnih ustanov uspešnost prijav Univerze v Ljubljani na tovrstne projekte članic pada. Okviren postopek prijave nam oriše Staška Mrak-Jamnik.
Za optimalno delovanje Evropskega raziskovalnega prostora večina evropskih projektov promovira mednarodno sodelovanje različnih institucij. Nastale mreže raziskovalnih ustanov, ki sodelujejo znotraj enega projekta, se delijo na ustanovo, ki koordinira celotno izvedbo projekta ter na partnerske organizacije, ki pri njem sodelujejo. Znotraj vseh projektov, pri katerih je od leta 2001 naprej sodelovala Univerza v Ljubljani, so bile njene članice koordinatorke dobrih desetih odstotkih vseh projektov. Zadolžitve koordinatorjev projektov nam razloži Staška Mrak - Jamnik.
Navigiranje po Evropskem raziskovalnem prostoru ter programih, ki omogočajo njegovo delovanje, predstavlja kompleksno nalogo, polno birokratskih preprek ter evropskih formalnosti, ki jih je potrebno upoštevati pri pridobivanju evropskih sredstev za raziskovalne projekte. Prav tako veliko število smernic sledi širši evropski politiki, usmerjeni v slabo definirane in dvoumne pojme trajnostnega razvoja in sonaravnosti.
Ker se za enake projekte potegujejo tako velike kot male, javne in privatne ustanove, to lahko privede do monopola večjih in finančno stabilnejših ustanov nad projekti, ki prinašajo največ sredstev. Programi, kot je na primer Obzorje 2020, močno vzpodbujajo sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, kar pa predstavlja dvorezen meč. Tehtnica koristnih vplivov tovrstnih zvez se lahko kaj hitro prevesi na stran privatnih podjetji, ki delujejo le v interesu lastnega dobička in ne napredka znanosti ter družbene blaginje.
Po drugi strani pa ti isti evropski projekti povezujejo ogromno število evropskih znanstvenikov in znanstvenic, ki prek izmenjave znanja in medsebojne pomoči prihajajo do odkritij, ki brez takšnega sodelovanja ne bi bila mogoča.
Evropski programi ter z njimi povezani projekti predstavljajo glavni del financiranja raziskav velikemu številu raziskovalnih ustanov. Kako je s tem na ljubljanski univerzi nam pove Staška Mrak -Jamnik.
Vsi evropski programi s področja raziskav in razvoja se v svojih smernicah zavezujejo k ustvarjanju novih delovnih mest za znanstvenice in znanstvenike. Vendar tudi če je temu res tako, ta nova delovna mesta niso trajna, saj jih je večina ukinjenih ob koncu projekta. To raziskovalke in raziskovalce sili v neprestano prehajanje z enega projekta na drugega, pa tudi iz ene ustanove v drugo. Njihovo delovno učinkovitost pa predstavlja zmožnost pridobivanja evropskih sredstev in ne raziskovalno delo samo.
Za zaključek lahko dodamo, da se je potrebno zavedati, da so evropski projekti postali pomemben del znanstveno-raziskovalnega dela ter da bi zmanjšanje njihovega obsega močno prizadelo znanstveni napredek v državah Evropske unije.
V letu 2018 Znanstvena redakcija Radia Študent za vas pripravlja oddaje, v katerih si bomo pobližje ogledali nekatere izmed tovrstnih projektov.
Evropske programe je poskušal dešifrirati Gregor
Bral Lovrenc
Tehniciral Brada
Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
to je kar zanimivo ja, dobro narejeno. še vedno vam je naravoslovcem malce lažje kot družboslovcem. družboslovci so res padli zelo globoko na dno. zato ker pri družboslovju ni tako kot pri naravoslovju, gre za različne koncepte diskurza, ki zahtevajo dolgo-ročno delo in razvijanje, da bi se lahko ljudje razumeli med sabo. kulturne razlike med evropskimi narodi niso nekaj, kar bi lahko rešili v 5 minutah s simultanim prevajanjem. no ampak pustimo te reči.
evropski projekti so res ogromen zalogaj. še vedno bi rekla, da se najbolj kreativni, kritični in radikalni ljudje, sploh ne spuščajo na ta projektni poligon v družboslovju. veliko imaš obliznjencev na tem področju, ki mešajo zrak in pač mal žonglirajo gor pa dol s pojmi. to se vedno da. skužit in pisat to, kar bo šlo skozi.
zanimivo bi bilo na primer enkrat tudi pogledati - kakšne procese izobraževanja in testiranja morajo dati skozi evropski državljani, da postanejo birokrati v Bruslju. to dragi moji, ni simpl reč. to je specifična mentalitetna struktura, ki jo morajo uspešno osvojiti, da jim je sploh dovoljeno prečkati betonska vrata in dobiti plačo. ti ljudje so tud malo nasankali v lajfu, če mene vprašate.
zamolio bi vas da donesete kovceg s 3 000 000 USD na adresu
svetčeva 9
1000 Ljubljana
Komentiraj