Psihologija krize

Prvi koronski božič bomo v Psihoteki preživeli v družbi avtorjev in avtoric prispevkov majske spletne konference v organizaciji Ameriške univerze v Parizu z naslovom The Psychology of Global Crises: State Surveillance, Solidarity and Everyday Life oziroma v prevodu Psihologija globalnih kriz: državni nadzor, solidarnost in vsakdanje življenje. S koronavirusom povezana kriza je osrednja nit konference, čeprav ne umanjkajo kvalitetni prispevki o okoljski krizi, migrantski krizi, vzponu fašizma, spolni neenakosti, razredni neenakosti, dekolonializacijskih praksah itn. Namesto govorjenja o permanentni krizi psihologije, ki je sicer kdaj pa kdaj omenjena, so prispevki usmerjeni v produktivno smer radikalne psihologije. Analize v prispevkih v veliko primerih presegajo individualistično, nereflektirano, pozitivistično psihološko usmeritev in nam dajejo vpogled v možnost drugačne psihologije. Konference se je udeležilo neverjetno število trenutno najvplivnejših teoretskih in kritičnih psihologinj in psihologov, a večino današnja oddaja žal izpušča. Posnetki njihovih prispevkov o krizi so dostopni na YouTube kanalu konference, v oddaji pa izpostavljamo zgolj peščico zanimivih izsekov iz nabito polnega urnika desetdnevne konference.

Začenjamo z odlomkom na prvo žogo, ki pa zato ni nič manj pomemben. Psihologijo pogosto razumemo v negativnem kontekstu kot vedo, ki se ukvarja z duševnimi težavami. Osebe s predobstoječimi simptomi v času karantene doživljajo dodatne stiske, kot nazorno prikaže Maria Medved. 

Maria Medved

V naslednjih prispevkih iz različnih zornih kotov presegamo redukcionistično razumevanje psihologije kot pozitivistične znanosti, ki človeka reducira na raziskovalni objekt. Namesto mainstream psihologije se bomo najprej posvetili jeziku in socialni konstrukciji narativov, nato pa preko antikapitalistične drže prešli v psiho-filozofske analize karantenske situacije in do problematik, ki vznikajo ob tem.

V psihologijo jezika nas bo uvedla Marie-Cécile Bertau, ki v svojem prispevku Time, the Other, and the Collective Voice: Discernments from a Language Psychological Perspective raziskuje prostore pomena in kako se prek njih formirajo kategorialne omejitve in pasivno strukturiranje prostora, ki narekuje, o čem in kako se pogovarjamo.

Marie-Cécile Bertau

Diskurzivna analiza naslavljanja epidemije COVID-19 nas hitro usmeri v metafore vojne, boja, bitke proti nevidnemu sovražniku. Hanna Meretoja v svojem prispevku Narrative Agency, Pandemic Imagination and the Story of War komentira, zakaj je razumljivo, da so se tako učinkovito prijele metafore vojne, pa tudi, zakaj je to problematično.

Hanna Meretoja

Metafora vojne proti koronavirusu je strateško uporabljen diskurz. Mobilizacijske zgodbe pa kot sovražnika ne naslavljajo le koronavirusa, temveč vojno bijemo tudi proti migrantom, muslimanom, Kitajcem, Judom, kar izražajo rasistični diskurzi, vezani na koronavirus. Če bi konferenca potekala decembra, bi avtor prispevka The Hermeneutics of Crisis and the Crisis of Interpretation Brian Schiff brez težav vključil tudi slovenski primer s koronavirusom povezanega rasizma iz tednika Demokracija.

Brian Schiff

Glasbeni premor: Marc Ribot in Ohene Cornelius: Rata de dos Patas

Živimo v kontekstu kolonializma in kapitalizma, ki odtujita posameznika od njega samega, družbe in okolja, v katerem živi. Psihološka realnost subjekta, ki je podvržen izkoriščanju in odtujevanju, je koloniziran um, v katerem je popolnoma racionalno skrbeti za lastne potrebe, tudi če to pomeni smrt planeta ali povzročitev okužbe s koronavirusom. O zakriti medsebojni povezanosti in pomembnosti zgodb je v prispevku The Climate, the Cage, and Coronavirus: Interconnected Crises and the Cosmology of Disconnection spregovoril Theodore Richards.

Theodore Richards

Nadaljujemo z antikapitalistično držo: kapitalizem je sovražnik narave. Sociološko analizo s koronavirusom povezane krize in odtujitve človeka v kapitalizmu v prispevku Viral Resistance ponudi Ian Parker.

Ian Parker

Tekom ogleda predavanj in znanstvenih prispevkov o psihologiji krize, ki so nastali pred pol leta, nam hitro postane jasno, kateri prispevki so zadeli žebljico na glavo. Marsikatera analiza se je v času od maja naprej večkrat potrdila, velikokrat negativno, kot bomo videle v prispevku o fašizaciji družbe na koncu oddaje. Pozitiven primer, ki ga že od prve karantene spomladi 2020 oglašujejo po vsem svetu, primer Nove Zelandije, optimistično odmeva tudi v prispevku Veronice Hopner in Darrina Hodgettsa Reflections on the Spychological Contract in Everyday Lives Disrupted by Crisis. V prispevku avtorici naslovita psycurity contract, odlično skovanko besed “psihologija” in “varnost”, ki jo navežeta na družbeno pogodbo. Družbeno-psihološko pogodbo, koncept, ki sta ga prevzeli od Fathali M. Moghaddam, prikažeta v kompleksnem sistemu asemblaža Deleuza in Guattarija. Ostaja pa vprašanje publike - kaj je tu sploh psihološkega?

Veronica Hopner in Darrin Hodgetts

Glasbeni premor: Run The Jewels - Ju$t

Doživljanje druge karantene se vedno bolj kaže kot nenavadna okamenitev; nekako smo fizično in psihološko stagnirale. Frantz Fanon s terminom okamenitve ne misli zgolj ustavitve, temveč tudi negativne učinke kolonialnih norm na psiho koloniziranega. Erica Burman v svojem prispevku Lockdown Vistas: Time, Space, Solidarity, Action Fanonov koncept naveže na kontekst karantene.

Erica Burman

Današnjo Psihoteko zaključujemo s kulminacijo raziskav o jeziku, diskurzu, narativih ter negativnih posledicah kapitalizma, neoliberalizma in kolonializma. Zaključujemo z utemeljeno slutnjo Thomasa Tea, ki se je v mesecih po predstavitvi maja letos potrdila v številnih državah. Teo prepoznava vzorce fašizacije družbe v času krize zaradi koronavirusa, ki jo razlaga s pomočjo nekropolitike, koncepta Achilla Mbembeja, in ontologije sub-humanizma.

Thomas Teo

V praznični Psihoteki smo prisluhnile devetim odlomkom prispevkov s konference Psihologija globalnih kriz, ki je potekala maja letos. Zmerom bolj aktualne prispevke lahko še vedno v celoti poslušate na YouTube kanalu konference in si tako z izjemnimi, pogosto pesimističnimi, a vendar hkrati radikalnimi in agitatorskimi prispevki o krizi zagrenite ali posladkate decembrske praznike.