Med vedomržnjo in znanostjo

Mineva leto dni, odkar je marsikdo od nas upal, da se je znašel sredi nekakšnega slabega filma o smrtonosnem virusu. Podobne misli so spreletavale doktorja Tomaža Grušovnika, gosta spletnega dogodka, ki sta ga v soorganizaciji pripravila Mestna knjižnica Kranj in zavod Znanost na cesti. Grušovnik je v knjižici z naslovom Karantenozofija združil svoja razmišljanja o pandemiji in poskusil pokazati, da so teorije zarote kljub skrajnim, črnim scenarijem tolažba pred še hujšo resničnostjo. Misel je med dogodkom, ki ga je povezoval novinar medija Pod črto Lenart J. Kučić, zavzeto razvijal dalje. Beseda je tako bolj kot o samih teorijah zarote tekla o zarotniškem mišljenju. Vmes se je dotaknila tudi drugih področij, ki so tesno povezana s pojavom, doživljanjem ter razlago vzrokov in posledic pandemije koronavirusa.

Doktor Tomaž Grušovnik je filozof, ki se raziskovalno ukvarja z okoljsko in živalsko etiko ter s filozofijo izobraževanja. Problema, ki ju podrobneje obravnava, sta zanikanje in hotena nevednost. Izhaja iz ideje, da imamo ljudje v sebi težnjo po zarotniškem mišljenju in razvijanju teorij zarot. Nagnjenost k pretolmačenju resnice v fikcijo je po njegovem splošna lastnost mišljenja in ni le kaprica določenih posameznikov. Grušovnik nam takšno razmišljanje poskuša predstaviti z naslednjim primerom.

izjava

Domišljijske predstave pa si ustvarjamo tudi zato, ker nas je strah posledic in so podobe sveta preveč v navzkrižju z našim dojemanjem stvarnosti. Sprememb si v resnici želimo le v omejenem obsegu ter na tak način, da naših utečenih pogledov na svet ne ogrožajo pretirano in nas ne želijo izriniti iz cone ugodja. Grušovnik nas v tem oziru naziva z vedomrzneži. To pa zato, ker pogosto, namesto da bi se radovedni spopadli z resnico, raje vztrajamo v svoji hoteni nevednosti.

Psihološki pojav, ki ga opisuje v zvezi z vedomržnjo, je potrditvena pristranskost. Povzame jo z naslednjo prispodobo.

izjava

Del odgovora, zakaj so nekateri ljudje bolj podvrženi zarotniškemu načinu razmišljanja, se skriva tudi v značajskih lastnostih. To Grušovnik utemeljuje v okvirih vrlinske epistemologije. Omenjena filozofska disciplina trdi, da so za človekovo spoznavanje pomembne določene vrline. Kaj pa sploh so spoznavne vrline?

izjava

Mnogo posameznic in posameznikov ima tudi tendenco po nadzoru sveta. Če odgovorov na določena vprašanja nimajo, so negotovi in prestrašeni. Zato je zelo verjetno, da se bodo odločili verjeti nekomu, ki jim ponuja oprijemljivo resnico, kar pa teoretiki zarote zagotovo so. Pa bi lahko rekli, da so naivni strahopetneži obenem tudi neinteligentni?

izjava

Grušovnik je izjavo podkrepil z idejo socialnega biologa Roberta Triversa, ki pravi, da bolj kot so ljudje inteligentni, večja možnost je, da so samozaslepljeni.

izjava

Zato Grušovnik pred inteligenco postavlja izobrazbo, s katero izpopolnimo samega sebe kot človeka.

izjava

Izobrazba pa se prepogosto zamenjuje z informiranostjo. Pridobivanje informacij v modernem svetu ne predstavlja večje težave, saj so te zaradi različnih tehnologij praktično na dosegu roke. Zato poznavanja faktografskih podatkov ne smemo enačiti z izobrazbo, ki z znanjem in prej omenjenimi spoznavnimi vrlinami predstavlja celotno značajsko naravnanost osebe do sveta.

Tistim, ki smo morda upali, da bo s pandemijo prišla streznitev sveta in – v primerjavi z ležernim vsakdanjim življenjem – tudi večje zaupanje znanosti, je Grušovnik zabil zadnji žebelj v krsto.

izjava

Grušovnik je kompleksno razmišljanje o zarotniškem mišljenju s številnimi nazornimi primeri iz vsakdana uspel približati tudi laičnim poslušalcem. Nekonfliktno nas je soočil z dejstvom, da so družbenopolitične okoliščine velikokrat zgolj posledica spletov naključij. In v tem oziru je naključje tudi pandemija. Četudi nas, po Grušovnikovih besedah, ne bo streznila, je po mnenju recenzentke to odločilni čas, v katerem so na površje privrele stvari, ki jim prej nismo dajali večje veljave. Med njimi so tudi spletni dogodki. Čeprav bi si kot vedomrznica želela, da gre za preživet način druženja, si mora zunaj svoje cone ugodja priznati, da sta to naš vsakdan in še kako obetavna prihodnost.

Dogodka se je za vas udeležila vajenka Patricija.