Od umetnosti k znanosti – in obratno

V ponedeljek, desetega januarja, smo v Mestnem muzeju Ljubljana lahko poslušali predavanje z naslovom Ilustracija kot ustvarjalka biološke in medicinske znanosti. Analizo simbioze med znanostjo in umetnostjo je predstavil član terminološke komisije Slovenskega biokemijskega društva in magister molekulske in funkcionalne biologije, Tim Prezelj. V predavanju je na podlagi zgodovinskih primerov osvetlil neločljivo povezanost znanosti z umetnostjo.

Začeli smo v srednjem veku, kjer je vplive biologije na področji ikonografije in vizualne umetnosti ponazoril na primeru ergotizma, zastrupitve z ergot alkaloidi. Bolezen drugače imenujemo žitna kuga, arhaično pa tudi ogenj svetega Antona. Ergot alkaloide izloča škrlatnordeča glavnica, gliva zaprtotrosnica, ki zajeda predvsem rž. Čeprav zadnji zabeleženi primeri smrti zaradi ergotizma segajo v sredo dvajsetega stoletja, je bilo v srednjem veku uživanje moke iz kontaminiranega žita vir mnogih epidemij žitne kuge. Zaužitje ergot alkaloídov povzroča zoženje žil. To lahko v skrajnem primeru zmanjša pretok krvi v ude, kar privede do gangrene. V zgodovinskih opisih pa so omenjeni še psihološki simptomi, kot so delirij, halucinacije in psihoza.

Zaradi narave svojih simptomov in vpliva na dogajanje v družbi je bil ergotizem pogosto upodobljen v umetniških delih tistega časa. Kljub takratnemu nepoznavanju mikrobiologije lahko iz umetniških upodobitev struktur, podobnih prezimovalnim oblikam glive, sklepamo, da so tudi v srednjem veku obstajala predvidevanja o povzročitelju bolezni.

Izjava

Srednjeveške domišljije pa niso burili le patogeni mikroorganizmi. Včasih je šlo za mikrobe, ki so bili popolnoma nenevarni, a so bili zaradi njihovih vizualnih oziroma strukturnih značilnosti z njimi povezani pojavi označeni kot nadnaravni. En takšnih primerov je bakterija Serratia marcescens.

Izjava

V devetnajstem stoletju na področju laboratorijske biologije pride do razcveta tehnologij in odkrivanja ozadja prej nepojasnjenih mikrobioloških fenomenov. Pionir na področju bioumetnosti je bil škotski mikrobiolog Alexander Fleming, ki ga širša javnost pozna predvsem po odkritju prvega antibiotika, penicilina. Manj znano pa je morda dejstvo, da je bil Fleming tudi ljubiteljski slikar. Kot eden prvih je platno zamenjal za bakterijsko gojišče, barve pa so postale bakterijske kulture. Tako je Fleming na kreativen način združil znanost z umetnostjo. Več o tehniki bakterijskega slikanja nam pove Tim Prezelj.

Izjava

Iz pregleda tehnik bakterijskega slikanja smo se preselili v majhno nemško mestece Jena. Tam je na univerzi služboval evolucijski biolog Ernst Haeckel in po naključju je v istem času v Jeni deloval tudi nemški optik Carl Zeiss. Izdeloval je takrat najboljše mikroskope v Evropi, ki jih je uporabljal tudi Haeckel. Zeissove naprave so mu omogočile uvid v doslej nevidene strukturne podrobnosti mikroorganizmov. Posebej se je posvečal preučevanju radiolarij in drugih praživali. Njihovo kremenasto ogrodje tvori pravilno radialno geometrično oblikovan skelet, v katerem je Haeckel videl stičišče med znanostjo, umetnostjo in oblikovanjem. Več o Haecklu nam pove Prezelj.

Izjava

Sodobnik Ernsta Haeckla je bil tudi Charles Darwin. Prelomno delo O izvoru vrst, v katerem opisuje evolucijsko teorijo, je izredno zaznamovalo Haecklovo življenje in delo. Po zgledu Darwina je postavil svojo različico evolucijske teorije, imenovane monizem, v kateri je združil kopico elementov takratnih evolucijskih teorij, sam pa je teorijo monizma dojemal kot religijo, ki ji je v Jeni zgradil tudi katedralo.

Izjava

Po zgledu bratov Blaschka današnje hiperrealistične steklene skulpture mikroorganizmov ustvarja angleški vizualni umetnik Luke Jerram. Za razliko od struktur bratov Blaschka pa so današnje skulpture najmanjših organizmov prozorne oziroma neobarvane. Več o znanstvenih razlogih za tem razloži predavatelj.

Izjava

Očiten kontrast med preteklostjo in sedanjostjo se nam tako kaže preko načina vpliva mikroorganizmov na motiviko evropske umetnosti. Pred razvojem mikrobiologije je bil vpliv mikrobov na umetnost zgolj posreden, saj se umetniki in umetnice niso niti zavedali njihovega obstoja. Po razvoju laboratorijskih tehnik, ki omogočajo podrobno preučevanje mikroorganizmov, začnejo njihove oblikovne in strukturne značilnosti neposredno vplivati na umetniško izražanje. Združevanje umetniškega izraza z dosežki na področju znanosti je morda najbolj evidentno v slogu današnjega hiperrealizma. Danes so v preteklosti neznani organizmi v umetniških delih upodobljeni izjemno podrobno.

S predavanja nas je pospremil citat ameriškega pisca in filozofa Williama Duranta:

»Vsaka znanost se začne kot filozofija in konča kot umetnost; nastane s hipotezo in se pretaka v dosežek.«

Strukturo stičišč znanosti in umetnosti je opazoval vajenec Žiga.