Prihodnost hrane

Lepo pozdravljeni v današnji Znanstveni recenziji, v kateri bomo predstavili, kako močna nit povezuje hrano in najzahtevnejša družbena vprašanja sedanjega časa. Med petnajstim in sedemnajstim septembrom je Fakulteta za družbene vede gostila in organizirala drugo mednarodno konferenco o hrani in komunikaciji. Prva konferenca se je dogodila pred tremi leti v škotski prestolnici, letošnja pa se je odvila zgolj v online izvedbi.

Konferenca je gostila pester nabor govork in govornikov iz različnih družboslovnih kot tudi naravoslovnih raziskovalnih področij. Vsi predavatelji in predavateljice so poskušali osvetliti, poudariti in predstaviti alternativne rešitve v povezavi s prihodnostjo hrane.

Vsak dan je zazanamovalo eno glavno predavanje, po katerem je sledila obsežna polurna debata, po premoru pa še nekaj krajših seminarjev. Prvi dan se je predstavila dr. Alexandra Sexton z izčrpnim predavanjem, naslovljenim Feeding the world Silicon Valley-style: Place, promise and the future of protein. Govorka večinoma preučuje geografijo, zgodovino in politiko živilskih inovacij s poudarkom na visokotehnoloških izdelkih, kot so na primer mesne in mlečne alternative. V svojem govoru je debatirala o mesu iz laboratorija, dojemanju hrane in prihodnosti proteinov. Za začetek je pojasnila razliko med dvema tehnološko različnima načinoma pridobivanja alternativnih beljakovin. To sta gojenje celic v bioreaktorju in fermentacija.

Izjava

Pojasnila je tudi, kako se je začela velika gonja proti mesu in vzpon celularne agrikulture. Leta 2013 je, slavni, Bill Gates začel razmišljati o prenovi prehranjevalnih navad človeka. Predvsem o tem, kako nadomestiti živalske vire z rastlinskimi, in pričel s sofinanciranjem ameriških podjetij Eat Just in Beyond Meat. Prvo podjetje izdeluje rastlinske nadomestke jajc, drugo pa poznamo zaradi njihovih rastlinskih nadomestkov mesa.

Omenila je tudi nekaj, po njenih besedah, fascinantne literature, ki nam lahko pomaga razumeti naš pogled o prihodnosti hrane. Prvo priporočilo je fikcijski in pustolovsko-romantični roman kanadske avtorice Margaret Antwood z naslovom Oryx and Crake. Zgodba se osredotoča na življenje v postapokaliptičnem svetu, ki mu vladajo nevarne gensko spremenjene hibridne živali. Nanj se je oprla zaradi poglavja v knjigi, ki razčleni kompleksno razmerje med človekom, njegovo vestjo in potrebo po uživanju mesa. Morda zanimivo priporočilo za tiste, ki vas je fascinirala Deklina zgodba.

Drugi dan je zaznamovalo predavanje arhitektke Carolyn Steel, v katerem je predstavila svojo knjigo z naslovom Sitopia: How Food Can Save the World. Kaj pomeni izraz sitopia, nam predstavi sama:

Izjava

V svojem delu se ukvarja z vprašanjem, kako je hrana vplivala na razvoj urbanih in ruralnih okolij ter tamkajšnjih prebivalcev in prebivalk. Meni, da moramo kot družba ponovno ovrednotiti pomen hrane in pričeti z aktivnim upeljevalnjem agrogozdarstva, preciznega kmetijstva in ostalih inovativnih praks na področju pridelave hrane oziroma samooskrbe. Platon in Aristotel sta se v svojih delih prva spraševala, kako učinkovito nahraniti bivalno skupnost. Predstavila sta pojem oikonomija oziroma upravljanje gospodinjstva. Več o tem pove govorka:

Izjava

Zadnji dan smo se udeležili predavanja z naslovom Redefining Human Rights From Below – Peasant Movements and the Recognition of New Rights, ki ga je izvedla dr. Priscilla Claeys. Kot lahko razberemo iz naslova, se je predavateljica dotaknila začetka oziroma dna agroživilske verige. Tega sestavljajo kmetijski delavci in delavke, njihove človekove pravice v okviru dela, ki so prevelikokrat kršene. Predočila je mednarodno gibanje La Vía Campesina, ki združuje stooseminštirideset organizacij in promovira družinski model kmetijstva, ki temelji na trajnostnem načinu pridelave hrane. Ukvarjajo se predvsem s prehransko suverenostjo v Aziji, Evropi, Afriki in Ameriki.

Mnenje, da potrebujemo veliko manjših in lokalnih kmetij, ki proizvajajo izdelke na trajnostni način, postaja vse bolj razširjeno. Tako kmetovalec ohranja nadzor nad svojim pridelkom, prodajo, distribucijo in zaslužkom. Velik problem predstavlja tudi trg s semeni. Govorka je komentirala tudi vlogo in predvsem zapostavljanje žensk na kmetijah v prihodnosti pridelave hrane. Zaradi nasilja, spolnih zlorab, izkoriščanja, diskriminacije in nepravičnosti pri dedovanju se ženske pogosto srečujejo z zlorabami. Nov pojem, ki osvetljuje ta problem, je ekofeminizem. Kaj je ekofeminizem, pojasni predavateljica:

Izjava

Dogodek je kot celota podal veliko zanimivih idej in pogledov na današnjo krizo prehranjevanja človeštva, vendarle pa se iz predavanj morebiti pokaže, da predavateljice na dnevni bazi niso v stiku s pridelavo ali predelavo hrane. S tem mislimo predvsem na vpetost v, na primer, vrvež proizvodnje živilske industrije ali okopavanje zemlje z namenom pridobivanja krompirja. Navkljub včasih težko poslušljivemu filozofiranju in debatiranju o dotičnih tematikah je avtorica oddaje mnenja, da naravoslovju večkrat primanjkuje sodelovanja z družboslovjem. Zato so takšni dogodki, ki krepijo simbiozo interdisciplinarnosti, v našem prostoru več kot dobrodošli.

Dogodek je recenzirala Jana.