Ali akademičarke res objavljajo manj?

V današnjem Znanstvenem britOFFu povzemamo ugotovitve norveške raziskovalne skupine o razlikah med spoli pri raziskovalni produktivnosti in uspešnosti, ki jih merijo bibliometrični kazalniki. Znanstvena članka sta bila objavljena v revijah Gender and Education in Higher Education. Glavna ugotovitev obeh člankov je, da spolne razlike v kazalnikih uspešnosti skoraj popolnoma izginejo, če med seboj primerjamo moške in ženske z istega področja in akademske pozicije – in ne vseh moških z vsemi ženskami.

V zadnjih desetletjih smo priča spremembi v pristopu upravljanja javnega sektorja, ki naj bi z vpeljavo modelov upravljanja iz poslovnega okolja izboljšal učinkovitost javnega sektorja. Ker je del javnega sektorja tudi akademski prostor, se tudi v slednjem pojavljajo pritiski, da je treba raziskovalno uspešnost nekako ovrednotiti. Vendar je znanstveno uspešnost težko že opredeliti, še težje pa kvantitativno izmeriti, saj obstajajo velike razlike med različnimi področji.

Kljub številnim kritikam se znanstveno uspešnost najpogosteje meri z bibliometričnimi kazalci, ki upoštevajo objave raziskovalk in raziskovalcev ali citiranost njihovih del ali oboje. Če med seboj primerjamo raziskovalke in raziskovalce na podlagi teh kazalnikov, je navidez zaznati, da so moški uspešnejši, torej da več objavljajo oziroma da so pogosteje citirani. Norveška raziskovalna skupina je s proučevanjem norveških bibliometričnih kazalnikov želela preučiti, kako ovrednotenje različnih praks objavljanja in spolna distribucija med področji ter nazivi vplivata na opažene razlike v znanstveni produktivnosti in uspešnosti med akademiki ter akademičarkami na Norveškem.

Tako kot v večini držav tudi na Norveškem moški prevladujejo na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ženske pa v družboslovju, humanistiki in vedah o zdravju. Spolne razlike obstajajo tudi med nazivi, saj je med profesorji večina moških, nižje nazive pa imajo večinoma ženske. Na področju naravoslovja in tehnologije prevladuje objavljanje znanstvenih člankov z več soavtoricami in soavtorji, medtem ko akademičarke in akademiki z drugih področjih objavijo manj znanstvenih člankov, saj pogosteje objavljajo knjige in knjižna poglavja z le enim avtorjem oziroma avtorico ter v lokalnem jeziku.

Norveška raziskovalna skupina je ugotovila, da prav te razlike v distribuciji pojasnijo veliko večino izmerjenih razlik v znanstveni produktivnosti in uspešnosti med moškimi ter ženskami. Bibliometrični kazalniki namreč po navadi bolje ovrednotijo znanstvene članke kot pa knjige ali knjižna poglavja, ne glede na področje pa imajo osebe z višjimi akademskimi nazivi večje število objav in citatov. Če pa med seboj primerjamo denimo le profesorice sociologije s profesorji sociologije ali asistentke fizike z asistenti fizike, razlik med spoloma praktično ne zaznamo.

Ugotovitve norveške raziskovalne skupine kažejo, da torej težava ni, da bi ženske v splošnem manj objavjale od moških, ampak da so problematični načini za vrednotenje znanstvene uspešnosti, ki neustrezno integrirajo razlike v praksah objavljanja na različnih področjih. 

Znanstvene članke objavlja tudi Angelika.