Arktično morje brez ledu

Obseg ledenega pokrova arktičnega morja se med letom  spreminja; spomladi se prične taliti, najmanjši obseg pokritosti pa nastopi septembra. Taljenje ledu se jeseni in pozimi ustavi in cikel se ponovi. Korejska znanstvena skupina je z več podnebnimi modeli CMIP6 ob upoštevanju izpustov toplogrednih plinov napovedala letno spreminjanje pokritosti arktičnega morja z ledom. Rezultate je objavila v Nature Communications. 

CMIP6 – Coupled model Intercomparison project six – je zbirka modelov, ki vsebuje 100 različnih računalniških modelov sprememb podnebja 49 raziskovalnih skupin po vsem svetu. Namen CMIP projekta je uporaba standardnih simulacij razmer za vse pretekle modele, zaradi česar bi bilo primerjanje med različnimi modeli lažje. Nova različica CMIP6 je v primerjavi s starejšimi izboljšana, saj vsebuje več računalniških modelov, ki so ažurno posodobljeni. K različici je dodanih še več novih standardnih SSP-scenarijev boja proti podnebnim spremembam, kot so jih vsebovale prejšnje različice. Vsak računalniški model na svoj način modelira podnebje, zato je pomembno, da so modeli med seboj primerljivi, njihovi rezultati pa konsistentni. To omogoča zanesljivejše nadaljnje raziskave s področja napovedovanja podnebja, spreminjanja podnebja in vplivov spreminjanja podnebja na okolje.

Raziskovalna skupina je za usklajevanje in kalibracijo modelov nove različice CMIP6 uporabila meritve ledenega pokrova arktičnega morja treh satelitov med letoma 1979 in 2019. Znanstveniki in znanstvenice so ugotovili, da se obseg arktičnega ledenega pokrova na morju krči vse mesece v letu.

Pretekle raziskave so potrdile, da so toplogredni plini glavni razlog za krčenje pokritosti arktičnega morja z ledom. Z desetimi modeli iz zbirke CMIP6 je raziskovalna skupina modelirala naravne, aerosolne in antropogene prispevke k izpustom toplogrednih plinov v izbranem časovnem obdobju. Pri vsakem od modelov je skupina opazovala razvoj podnebja po štirih uveljavljenih scenarijih SSP – od prvega, po katerem prevladujeta uporaba obnovljivih virov in minimiziranje porabe energije, drugega, ki upošteva zmerno degradacijo okolja, tretjega, ki zaradi konfliktov regij privzema, da nekatera področja trpijo razmeroma ostre podnebne posledice, do četrtega, po katerem so fosilna goriva glavni vir energije, njena poraba pa maksimalna. Da bi bile napovedi modelov za prihodnost čim bolj natančne, je raziskovalna skupina njihove rezultate uskladila z rezultati meritev satelitov. Tako imenovano opazovalno omejeno napoved za prihodnost je skupina dobila s povprečenjem srednjih vrednosti modeliranih in opazovanih rezultatov.

Da bi iz dobljene napovedi lahko ugotovili, kdaj v arktičnem morju ne bo več ledu, je skupina za mesec brez ledu definirala čas, ko je površina arktičnega ledenega pokrova manjša od milijona kvadratnih kilometrov. Tako opazovalno omejena napoved izračuna, da bo prvi mesec brez ledu september med letoma 2030 in 2050, tudi ob majhnem antropogenem izpustu toplogrednih plinov. 

Na žalost se bo v Arktičnem oceanu kmalu lahko kopal Filip.

Foto: Arctic Sea Ice Hits Smallest Extent In Satellite Era by NASA Goddard Photo and Video