Atlas oblakov in umetne molekule

V Plos Biology so pretekli teden objavili raziskavo o atlasu oblakov, ki ponuja nov način spremljanja biodiverzitete. Z atlasom oblakov lahko namreč uspešno napovedujemo pojavljanje določenih ekosistemov in biotsko raznovrstnost.

Raziskovalca Adam Wilson in Walter Jetz sta z napredno analizo ustvarila bazo podatkov ali tako imenovani atlas oblakov, v katerem sta zbrala kar 15 let dnevnih satelitskih posnetkov Zemlje. Z atlasom oblakov sta nato poskusila napovedovati biotsko raznovrstnost in tipe ekosistemov na določenih območjih Zemlje. Oblaki so se denimo izkazali kot boljši napovedovalci prisotnosti dveh vrst ptic v različnih okoljih, v primerjavi s količino padavin in temperaturo.

Že v preteklosti so napovedovali, da pokritost z oblaki verjetno vpliva na razmnoževanje, rast, preživetje in vedenje živih bitij. Atlas oblakov, ki si ga lahko ogledate na spletni strani EarthEnv, pa tako tudi znanstvenicam in znanstvenikom ponuja novo orodje, ki jim bo pomagalo podrobneje spremljati vsa čudesa narave in naš hitro spreminjajoč se planet.

Z besedo “molekula” imenujemo tvorbo dveh ali več atomov, ki so med seboj povezani s kemijskimi vezmi. Raziskovalci s švicarskega ETH pa so ugotovili, da je v podobne tvorbe mogoče povezovati tudi mikrodelce. Opazovanje nano- in mikrometrskega sveta zaradi elektronskih mikroskopov ne predstavlja več velikih težav. Večji izziv pa predstavlja izdelava različnih nano- in mikrometrskih struktur, ki bi bile uporabne na vseh področjih znanosti.

Za izdelavo teh umetnih molekul je raziskovalna skupina kot osnovne delce uporabila kroglice, velike nekaj mikrometrov, iz različnih polimerov in silicijevega dioksida. Nato so izdelali različne kalupe, v katere so te kroglice lahko selektivno nanašali in pozicionirali na ustrezna mesta. To jim je uspelo s pomočjo točno definiranih območij z bodisi različnim nabojem, magnetnimi in nemagnetnimi lastnostmi in s kapilarnim učinkom.

Ko so na koncu nanesli vse mikrokroglice na želene položaje, pa so jih povezali s pomočjo topljenja pri segrevanju. Uspelo jim je izdelati različno dolge goseničaste nize, majhne trikotnike in enostavne tridimenzionalne strukture. Po predvidevanjih je mogoče z odkrito metodo izdelati tudi mikrostrukture iz drugih materialov, kot so denimo kovine.

V oblakih sva sanjarila Zarja in Ian.