Barvanje krav za znanost

Aktualno-politična novica
15. 10. 2019 - 7.05

Skupina raziskovalk in raziskovalcev je tokrat za znanost na krave risala zebrine črte. Želeli so ugotoviti, če tako narisane proge na kravah odganjajo obade ter ostali grizoči mrčes, ki govedu pije kri, tako dobesedno kot tudi figurativno.
 

Tukaj se nam najprej poraja vprašanje, zakaj so zebre črtaste? Raziskovalke in raziskovalci so skozi leta postavili več možnih hipotez - od kamuflaže in medenja plenilcev do termoregulacije. Novejše raziskave se nagibajo k hipotezi, ki pravi, da zebrine črte živali ščitijo pred nadležnim mrčesom.
 

V kategorijo grizočih muh spada več vrst žuželk, ki z grizenjem vplivajo na vedenje krav ter jih motijo pri vsakdanji pašnji ter drugih kravjih opravilih. To pomeni, da krave več časa namenijo odganjanju mrčesa s trzanjem, cepetanjem, zamahovanjem z repom in glavo ter manj časa posvetijo žvečenju trave.

 

V študijo je bilo vključenih 6 pašnih črnih krav. Vse postopke v tej raziskavi je odobril komite za nego in rabo živali agrikulturnega centra Aichi na Japonskem. Raziskovalke in raziskovalci so na kravah uporabili 3 različne tretmaje. Prvo skupino krav so pobarvali s črnimi in belimi črtami, drugo skupino so pobarvali samo s črnimi črtami, ki na črnih kravah niso bile opazne, zadnja skupina krav pa ni bila pobarvana.

 

Opazovanje je potekalo dvakrat dnevno, po barvanju so raziskovalci najprej pol ure počakali, da je vonj barve izginil, nato pa so krave opazovali 30 minut. V tem času je opazovalec zabeležil vsa vedenja, ki jih krave uporabljajo za odganjanje mrčesa - trzanje, cepetanje in zamahovanje z repom in glavo. Na koncu opazovanja so vsako kravo tudi slikali ter s slik prešteli število muh na njenem telesu.

 

Iz rezultatov so raziskovalke in raziskovalci ugotovili, da se muhe izogibajo črtastim kravam. Število muh na črtastih kravah je bilo za 50 odstotkov nižje v primerjavi z drugima dvema tretmajema, prav tako pa so pri teh kravah zabeležili tudi 20 odstotkov manj vedenj za odvračanje muh. Če primerjamo nepobarvane in črno-črtaste krave, pa statistično značilnih razlik v številu vedenj ali številu muh na telesu ni bilo. To nakazuje, da barva sama po sebi ne odvrača muh ter da so ključnega pomena ravno črno-bele črte.

 

Raziskava torej prinaša potencialno okolju prijazno rešitev za omejevanje škode nadležnega mrčesa, saj se zaenkrat v ta namen uporabljajo insekticidi, ki se nanašajo na krave. Preden pa bo ta metoda prišla v širšo uporabo, bodo vsekakor potrebne študije na večjem številu krav.

 

Črtaste krave so se v spomin vtisnile Kaji.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.
randomness