Bližnjica do športnih ugodnosti

Aktualno-politična novica
27. 12. 2021 - 8.00

Redna telovadba krepi telo, močno pa pripomore tudi k pravilnemu delovanju možganov. Raziskovalci in raziskovalke z medicinske fakultete Univerze v Stanfordu v reviji Nature poročajo, da bi bilo možno koristi telovadbe za možgane celo prenesti z aktivnih na neaktivne miši, in sicer s prenosom plazemskega proteina, imenovanega klusterin. 

Raziskovalci in raziskovalke so v kletke trimesečnih laboratorijskih miši postavili vadbena kolesa, ki so bila pri enem vzorcu miši delujoča, pri drugem pa nepremična. Že samo po enem mesecu raziskave se je pokazalo, da se je količina nevronov v možganih maratonskih miši v primerjavi s tistimi pri neaktivnih miših znatno povečala. 

Raziskovalna skupina je zbrala vzorce krvi aktivnih in neaktivnih miši. Nato so vsake tri dni določenemu vzorcu neaktivnih miši s transfuzijo injicirali plazmo – torej kri brez celic – izolirano iz aktivnih miši, drugemu vzorcu pa plazmo neaktivnih miši. Miši, ki so prejemale kri tekačev, so imele boljše rezultate pri kognitivnih testih. Poleg tega so imele te miši več molekul, ki vplivajo na nastanek novih nevronov v hipokampusu, delu možganov, ki je odgovoren za spomin in navigacijo.

Ekipa iz Stanforda je preverila tudi ravni beljakovin v krvi in opazila razlike v razmerju med beljakovinami, ki so bile prisotne v krvi aktivnih oziroma neaktivnih miši. Pri aktivnih miših so določili več beljakovin, ki delujejo proti nevrovnetju v možganih – slednje lahko dolgoročno povzroči nevrodegenerativne bolezni. Odstranitev enega samega proteina, imenovanega klusterin, iz plazme maratonskih miši je večinoma izničila njegov protivnetni učinek na možgane neaktivnih miši. Nobena druga beljakovina, ki so jo znanstveniki podobno testirali, ni imela enakega učinka.

Nadaljnji poskusi so pokazali, da se klasterin veže na receptorje, ki jih je veliko na celicah okrog krvnih žil možganov. Prav te celice so vnete pri večini bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. In čeprav so klusterin prenašali v miši prek krvi zunaj možganov, je sam lahko omilil vnetje možganov pri dveh različnih sevih laboratorijskih miši, pri katerih je bilo prisotno bodisi akutno vnetje celotnega telesa bodisi kronično nevrovnetje, povezano z Alzheimerjevo boleznijo.

Takšna dognanja utirajo nove poti za razvoj terapij na osnovi beljakovin, ki lahko zmanjšajo nevrovnetja in izboljšajo kognitivne funkcije. To pa lahko koristi pri prihodnjih raziskavah in zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni.

 

Lene miške je prebudila Iza.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.