Čarobne glive

O čarovniških krogih obstajajo številna vprašanja, ki jih znanosti še ni uspelo pojasniti. Ta vprašanja sicer nimajo nobene povezave s hudičem, okultnim ali dejanskimi čarovnicami, temveč predvsem z vzorci rasti glivnega micelija. Čarovniški oziroma vilinski krog je namreč ime za naravno formacijo, za katero je značilna bujna krožna rast vegetacije v povezavi s podzemnim razraščanjem podgobja. Kitajska raziskava, objavljena v reviji BMC Ecology and Evolution, je opisala vpliv mikrobnih interakcij v prsti na rast čarovniških krogov na traviščih. 

Čarovniški krog sestavljata dve značilni coni: obroč bujne in visoke vegetacije na obrobju ter center oziroma notranjost kroga, v kateri rastline slabše uspevajo. Raziskovalna skupina je primerjala vzorce, odvzete iz centra, obroča in zunanje okolice čarovniških krogov na traviščih v kitajski provinci Hebei. Poleg vzorcev prsti so znanstveniki in znanstvenice primerjali tudi biomaso, vitalnost korenin ter vsebnost dušika in fosforja v poganjkih pri travi Leymus chinensis, najbolj razširjeni vrsti na preučevanem travišču. 

Poganjki trave so imeli največjo biomaso in znatno višjo vsebnost dušika in fosforja v obroču čarovniškega kroga. Rastline v centru kroga so bile nasprotno najbolj bolehne, z največjo pojavnostjo glivne gnilobe korenin. Različna območja kroga so se razlikovala tudi po mikrobni sestavi in biomasi. Center kroga so tako na primer zaznamovali med vsemi vzorci najnižja skupna bakterijska biomasa, najvišji delež bakterij in najnižji delež saprofitnih gliv.

Tako centru kot tudi obroču kroga je bil skupen kar štirikrat manjši delež kolonizacije travnih korenin z arbuskularno mikorizo v primerjavi z zunanjo okolico. Pri arbuskularni mikorizi hifa prodre v korenino in v njej tvori vezikle – arbuskule. S tem rastlini omogoči lažji privzem hranil, med drugim fosforja in dušika, korenine pa lahko tudi delno zaščiti pred vdorom patogenih organizmov.

Raziskovalci in raziskovalke so na podlagi dobljenih rezultatov sklepali o sosledju dogodkov, ki naj bi vodili razvoj čarovniških krogov. Mikroorganizmi na obrobju kroga povečajo dostopnost nekaterih hranil, predvsem fosforja. To omogoči bujno rast rastlinskih poganjkov, ki za optimalno rast zdaj ne potrebujejo partnerstva z mikorizno glivo. Njihove korenine zato ostajajo dokaj izpostavljene patogenom. Glivne okužbe korenin in zmanjšana vsebnost hranil v zemlji zaradi sprememb v mikrobni sestavi tako skupaj inhibirajo rast rastlin. Končen rezultat: zmanjšana rast vegetacije v sredini čarovniškega kroga in obroč visoke trave na obrobju – brez potrebe po delovanju kakršnihkoli paranormalnih sil.

Znanstveni britOFF je sčarala Bronja.

Naslovna slika prirerejena po: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Cmglee_Cambridge_Trinity_College...