Dim za sabo pušča sled

Mednarodna raziskovalna skupina v reviji Science poroča o značilnih mutacijah v človeških rakavih celicah, ki so povezane s tobačnim dimom. Mutacije so odkrili tako, da so pregledali genome rakavih celic, torej celotno nukleotidno zaporedje vseh DNK molekul v celici.

Tobačni dim je mešanica več kemikalij, med katerimi je tudi vsaj 60 takih, ki povzročajo raka. Za veliko od njih se domneva, da povzročajo to bolezen tako, da povečajo število mutacij v celični DNK. Vsak proces, ki povzroča mutacije, pa pusti za sabo nek značilen vzorec mutacij. Primer značilnega vzorca so mutacije v genu, imenovanem p53. Rakave celice kadilcev imajo namreč v tem genu na več mestih mutacije, kjer se je v DNK nukleotid citozin zamenjal z nukleotidom adeninom.

V študiji so pod drobnogled vzeli vrste raka, ki se pogosteje razvijejo pri kadilcih. To so poleg očitnih rakov pljuč, grla, žrela, ustne votline in požiralnika tudi še rak sečnega mehurja, jeter, ledvic, trebušne slinavke in rak materničnega vratu.

Že dlje časa je znano, da imajo raki, ki se pojavijo pri kadilcih, drugačen vzorec mutacij oziroma sprememb v nukleodtidnem zaporedju DNK kot pri nekadilcih. Zato so raziskovalci in raziskovalke analizirali 2490 genomov rakavih celic kadilcev tobaka in 1063 genomov rakavih celic nekadilcev.

Odkrili so, da je bilo celokupno število mutacij v celicah kadilcev večje kot v celicah nekadilcev v primeru raka pljuč, grla, jeter in ledvic. Za že prej omenjeno mutacijo spremembe nukleotida citozina v adenin pa so ugotovili, da se pojavlja predvsem pri kadilcih, ampak pretežno le v rakih, ki izvirajo iz tkiva, ki je neposredno izpostavljeno tobačnemu dimu. Da tudi določen odstotek nekadilcev kaže tak vzorec mutacij pa so argumentirali s pasivnim kajenjem in pomislekom, da so nekateri izmed tistih, ki so se sami označili za nekadilce, morda občasni kadilci.

Pri nekaterih vrstah raka niso opazili statistično značilne razlike v celokupnem številu mutacij ali določenih značilnih vzorcev, povezanih s kajenjem tobaka. Vendar avtorji in avtorice raziskave rezultate previdno interpretirajo, saj je vzrok povečanega tveganja za pojav določenih rakov zaradi kajenja lahko tudi kakšen drug mehanizem, ki ni mutacija na molekuli DNK.

Sedaj pa poglejmo še v nebo. Danes bo, če ne bo oblačno, moč videti tako imenovano super Luno. Ker ima Luna rahlo eliptično orbito, se njena razdalja do Zemlje spreminja. Super Luna se zgodi takrat, ko se polna Luna nahaja v perigeju, to je najbližje Zemlji. Današnja super luna pa bo nekoliko posebna, saj bo to najbližja in torej za gledalca oziroma gledalko z Zemlje največja polna Luna v zadnjih 68 letih.

Kadilke in kadilce je že zjutraj strašila Angelika.