"DOBRE" VS. "SLABE" BAKTERIJE

Združba kalifornijskih in bangladeških znanstvenikov in znanstvenic je strnila moči in rezultate nedavne raziskave predstavila v znanstveni reviji mSphere. Lotili so se preučevanja pomena visokih koncentracij tako imenovanih dobrih bakterij iz rodu Bifidobacterium v prebavnem traktu otrok. Zanimal jih je predvsem vpliv višjih koncentracij teh bakterij na prisotnost tako zvanih slabih bakterij, ki nosijo gene za odpornost proti različnim antibiotikom. Ugotovili so, da so pri otrocih z visokimi koncentracijami predstavnikov bakterijskega rodu Bifidobacterium v prebavnem traktu hkrati redkeje prisotne bakterije, ki nosijo gene za odpornost proti različnim antibiotikom.

Bakterije iz rodu Bifidobacterium predstavljajo pomemben del mikrobiote prebavnega trakta. V prebavnem traktu dojenih otrok pogosto prevzamejo dominantno vlogo. Njihova dominanca je najverjetneje posledica dejstva, da so bifidobakterije ena od bakterijskih skupin, ki je sposobna zelo učinkovito izkoriščati oligosaharide iz človeškega mleka. Te sladkorje fermentirajo v kisline, kot sta laktat in acetat, ki znižajo okoliški pH in na ta način zavrejo namnožitev patogenih bakterijskih skupin. Pri bifidobakterijah za razliko od ostalih bakterij, ki naseljujejo prebavni trakt, tudi redkeje najdemo gene za odpornost proti antibiotikom.

Patogene bakterije, ki so hkrati nosilke genov odpornosti proti antibiotikom, se pojavljajo vse pogosteje, so vse bolj trdovratne in povzročajo številne preglavice pri zdravljenju bakterijskih okužb v zdravstvenih ustanovah po vsem svetu. V človeškem prebavnem traktu se lahko pojavijo že v prvih nekaj dneh življenja in naj bi glede na trenutne ocene letno terjale preko dvesto tisoč smrtnih žrtev zaradi zastrupitve krvi pri novorojenčkih.

V raziskavi so z analizo blata različno starih otrok preučevali bakterijsko sestavo prebavnega trakta. Ugotovili so, da so visoke koncentracije bakterijskega rodu Bifidobacterium v zgodnjem otroštvu sovpadale z znižano vsebnostjo genov za odpornost proti antibiotikom v otroškem mikrobiomu. Visoka vsebnost bifidobakterij v zgodnjem otroštvu naj bi se ohranila tudi v kasnejšem obdobju.

Slednji rezultati se sicer ne skladajo z izsledki predhodnih raziskav, v katerih so zaključili, da naj bi z uvajanjem gostejše hrane začela koncentracija bifidobakterij upadati. So pa predhodne raziskave pokazale, da naj bi se vpliv visoke koncentracije bifidobakterij v zgodnjem otroštvu poznal tudi v kasnejšem obdobju. Koristi naj bi se izkazovale predvsem v obliki zmanjšanega tveganja za pojav alergij in debelosti in v obliki izboljšanega imunskega odziva pri cepljenjih.

Z bifidobakterijami se je spoprijateljila Nataša.