Gibanje za računalnikom in protitelesa

Z Univerze v Sussexu prihaja vesela novica za izdelovalce računalniških iger ali filmskih napovednikov. Raziskovalna ekipa Harryja Witchela je namreč izdelala način za posredno preverjanje interesa igralcev ali gledalcev. Pri raziskovanju so izhajali iz predpostavke, da se bodo ljudje med interakcijo z računalnikom bolj gibali takrat, kadar ne bodo zainteresirani za nalogo. 
 
Da bi to preverili, so Witchel in sodelavci izvedli dve študiji. Eksperimentoma je bilo skupno, da so bili udeleženci vsakič posedeni pred računalnik. V prvi študiji so ljudem individualno predvajali triminutne skladbe ali glasbene videe, medtem ko so morali posamezniki in posameznice v drugi študiji prebirati dva različno zanimiva teksta in igrati računalniško igro. Vsaka oseba je bila v celotnem procesu v obeh raziskavah opremljena z vrsto merilcev. Ti so služili kot označevalci, na podlagi katerih so pozneje odčitavali količino gibanja različnih udov med posameznimi nalogami.

V kopici ugotovitev je bila Witchelova izhodiščna hipoteza potrjena. Udeleženci in udeleženke so namreč ob prebiranju teksta, ki so ga naknadno ocenili kot zanimivejšega, z občutno nižjo frekvenco premikali glave in stegna. 
 
Rezultati te in podobnih študij bodo lahko služili kot izhodišče za izboljšanje prihajajočega vala socialnih robotov, ki bodo preko vzorca naših gibov ugotavljali, če smo zdolgočaseni in potrebujemo družbo. 

Raziskovalci z Univerze v Uppsali v reviji Nature Communications poročajo o protitelesu, s katerim lahko spremljamo topni amiloid beta v mišjih modelih za alzheimerjevo  bolezen.

Amiloid beta je beljakovina, ki je nakopičena v amiloidnih plakih v možganih bolnikov z alzheimerjevo  boleznijo. V zadnjem času se dozdeva, da so topni skupki amiloida beta eden od vzrokov za nastanek te nevrodegenerativne bolezni. Trenutni pristopi pa omogočajo zaznavo predvsem netopne oblike amiloida beta.

Možgane namreč ščiti celična pregrada, imenovana krvno-možganska bariera, ki preprečuje vstop večine snovi v možganski prostor. Tako denimo vstop preprečuje tudi  velikim molekulam, med katerimi so tudi protitelesa.

Raziskovalci so razvili protitelo, ki je specifično za topne skupke amiloida beta, domnevne povzročitelje alzheimerjeve  bolezni. Protitelo so označili tako, da oddaja sevanje, ki ga lahko zaznamo s pozitronsko emisijsko tomografijo, ter protitelo spojili z eno od snovi, ki lahko prehaja krvno možgansko bariero.

V mišjih modelih so dokazali, da je protitelo uspešno doseglo možgane in se vezalo na beta amiloid. Slike, ki so jih posneli s pozitronsko emisijsko tomografijo, so nazorno pokazale poškodovana področja v mišjih možganih.

Zaradi računalniških igric sta Sebastijan in Angelika dobila alzheimerjevo.