Insejn in d' membrejn

Nedavno smo v znanstveni redakciji poročali o vlogi možganskih ovojnic oziroma mening pri poškodbah možganov. Danes se jih lotevamo z vidika nevroanatomije. V obstoječi literaturi se lahko poučimo o obstoju treh možganskih ovojnic – debelejše zunanje ali dure, arahnoidne srednje in tanke notranje, ki jo imenujemo pia. Nedavno objavljena študija dansko-britanske raziskovalne skupine pa predstavlja dopolnitev omenjeni delitvi. Odkrili naj bi namreč četrto možgansko ovojnico. 

Znanost / Znanstveni britoff

S celo glavo na zabavo

O vlogi možganskih ovojnic ob travmatskih poškodbah možganov

Luka Gnidovec

 / 20. 1. 2023

Novoopažena struktura preči subarahnoidni prostor med srednjo in notranjo meningo. Po tem prostoru se pretaka cerebrospinalna tekočina, ki v kombinaciji z glialnimi celicami igra vlogo pri izpiranju odvečnih metabolnih produktov možganskih celic. Omenjeni sistem je poimenovan glimfni sistem in je možganski analog limfnega sistema. 

Funkcija novoopisane membrane naj bi bila prvenstveno v tem, da služi kot selektivna bariera pri prehodu določenih molekul iz ene plasti cerebrospinalne tekočine v drugo. Glede na njeno anatomsko umeščenost in funkcijo je raziskovalna skupina odkrito strukturo poimenovala subarahnoidna limfatska membrana.

Odkritju subarahnoidne limfatske membrane botruje uporaba fluorescentne konfokalne mikroskopije pri opazovanju možganskega tkiva živih gensko spremenjenih mišk. Pri miškah se med izražanjem določenega proteina, povezanega z delovanjem glimfnega sistema, izrazi tudi reporterski zeleni fluorescenčni protein. To je raziskovalni skupini omogočilo vizualizacijo delikatne membrane, ki naj bi na določenih mestih imela debelino zgolj ene celice. 

Raziskovalna skupina je delno potrdila tudi neprehodnost membrane za molekule z molekulsko maso večjo od treh kilodaltonov, kar že vključuje številne proteine in peptide, prisotne v cerebrospinalni tekočini. To nakazuje na regulativno vlogo membrane pri prehajanju teh molekul znotraj deljenega subarahnoidnega prostora.

Poškodbe subarahnoidne limfatske membrane bi po špekulacijah raziskovalne skupine lahko posredno povzročale kopičenje beta amiloidnih peptidov in proteinov tau, ki ga opažamo pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo. Raziskovalke predvidevajo, da bo odkritje nove anatomske strukture pripomoglo k boljšemu razumevanju toka cerebrospinalne tekočine in izpiranja metabolnih produktov možganskih celic.

Posodobitve nevroanatomskih učbenikov se nadeja Žiga.