Kaj vse najdemo na podstrešju?

Slovenska znanstvenica in znanstvenik sta skupaj z ameriškim kolegom v reviji Journal of Hazardous Materials objavila raziskavo o podstrešnem prahu v Mariboru. Skupina je ugotovila, da lahko s pomočjo podstrešnega praha ugotovimo pomembne pretekle vire onesnaževanja s potencialno toksičnimi elementi. Kronična izpostavljenost povišanim koncentracijam takih elementov pa negativno vpliva na delovanje, razvoj, metabolizem in razmnoževanje organizmov.

Ljudje pomembno vplivamo na onesnaženost zraka. Predvsem zaskrbljujoči so trdni delci, ki vsebujejo arzen, kadmij, krom, nikelj, svinec, živo srebro in še nekaj drugih. To so potencialno toksični elementi, ki že od vedno krožijo v naravi prek vulkanov, gozdnih požarov ali erozije tal. Vendar so človeške dejavnosti pomembno spremenile njihove biogeokemične cikle. Največji motilci naravnega kroženja potencialno toksičnih elementov so rudarstvo, metalurške in industrijske dejavnosti, procesi izgorevanja, transport ter urbanizacija. V Mariboru so bile to predvsem industrijske cone Studenci, Melje in Tezno. Ker so potencialno toksični elementi nerazgradljivi ter se v naravi nalagajo, nam njihova prisotnost v okolju lahko razkrije ne le trenutno onesnaževanje, ampak tudi preteklo.

Da bi bolje razumeli pretekle človeške izpuste potencialno toksičnih elementov ter njihove vplive na okolje, je raziskovalna skupina pod drobnogled vzela podstrešni prah. Prednost tega prahu je predvsem naša lenoba. Ker ga ljudje ne očistimo, lahko v odsotnosti vremena čaka pod strehami starih hiš. Raziskovalna skupina je tako lahko izvedla celovit geokemični opis podstrešnega prahu in prikazala njegov življenjski cikel – od določitve izvora onesnaženja do njegovega vpliva na človekovo zdravje.

Z geokemičnimi analizami so prepoznali 10 potencialno toksičnih elementov. Določili so njihovo mineralno zgradbo ter popisali morfologijo in kemijske lastnosti trdnih delcev, na katerih so našli potencialno toksične elemente. Na desetih potencialnih toksičnih elementih so merili tudi obnašanje teh snovi v človeških prebavilih. To so naredili z Unified BARAGE metodo, pri kateri simulirajo fizikalne in kemijske pogoje v človeških ustih, želodcu in tankem črevesju. Rezultati odziva v človeških prebavilih so kazali na visoko razpoložljivost arzena, kadmija, bakra, svinca in niklja za absorpcijo v želodčnih in prebavnih procesih. 

S statistično obdelavo geokemičnih rezultatov so ločili dva antropogena izvora potencialno toksičnih elementov. Prvi se nanaša na industrijsko cono Tezno, kjer so v preteklosti izdelovali avtobuse in tovornjake. Tej industrijski coni so pripisali izvor kobalta, kroma, železa in niklja. Druga skupina pa se je nanašala na industrijsko cono Melje, kjer sta bili nekoč livarna in proizvodnja baterij. Iz cone Melje naj bi izvirale povišane vrednosti kadmija, bakra, antimona, kositra, svinca, in cinka. 

Z rezultati so želeli pokazati, da je podstrešni prah lahko zelo koristen vir informacij o trenutnem in preteklem onesnaževanju v urbanih okoljih. Hkrati pa so želeli poudariti, da predstavlja potencialno biološko nevarnost za človeško zdravje, količina prahu pa bi nam morebiti lahko povedala tudi, koliko je določena hiša izpostavljena nekemu onesnaževalu. 

Po podstrešju je stikala Lea.