Kako nastane figa?

V današnjem Znanstvenem britoffu poročamo o raziskavi morfologije socvetij, objavljeni v znanstveni reviji Annals of Botany. Nova študija je pokazala, da se na videz podobna socvetja različnih vrst medsebojno razlikujejo.

Za družino Moraceae oziroma murovke, v katero spadajo tudi fige in murve, je značilno, da na enem poganjku raste po več majhnih in homogenih cvetov. Takšne skupine cvetov imenujemo socvetja, ta pa se med vrstami razlikujejo v razporeditvi cvetov v cvetišču, obliki cvetišča in zgoščenosti cvetov. Kljub dobremu poznavanju razvoja posameznih cvetov, je o razvoju socvetij še marsikaj neznanega. Raziskovalno skupino je tokrat zanimala primerjava socvetij med različnimi vrstami murovk ter na kateri stopnji razvoja se prvič pojavijo ključne spremembe, ki pozneje odražajo različne zgradbe socvetij.

Raziskovalna ekipa je zbrala socvetja z različnih stopenj razvoja šestih vrst iz družine murovk, med drugim tudi figovca, murve in panamskega kavčukovca. Iz socvetij so pripravili vzorce ter izvedli površinsko in anatomsko analizo. Pri analizah so bili pozorni na razporeditev in število cvetov v socvetju ter obliko cvetišča.

Ugotovili so, da so socvetja raziskovanih vrst visoko variabilna. Tako začetek tvorbe socvetja kot nadaljnji procesi v razvoju se razlikujejo celo med sorodnimi vrstami. Razporeditev cvetov v cvetišču in ovršnih listov je določena že takoj v začetku razvoja socvetij. Zanimivo je, da se nekatera socvetja najprej razvijajo kot odprte strukture, šele nato pa se socvetje zapre. Tak primer je denimo figa.

Prav za figovec je značilno, da ga oprašuje samo določena vrsta ose, ki se rodi znotraj zaprtega socvetja. Ker je figovo socvetje najprej odrto in se šele pozneje zapre, raziskovalna skupina zaključuje, da opraševalci na nekatere vrste murovk izvajajo selekcijski pritisk, ki se nagiba k zaprtim socvetjem.

Fige in murve obožuje Živa, (o kavčukovcih pa ni prepričana).