Kako požirajo kiti?

Brazdasti kiti, ki mimogrede na nekaj let zaidejo tudi v Jadransko morje, med hranjenjem zajamejo ogromno količino vode. To vodo precejajo in iz nje dobivajo majhne hranljive rakce in plankton. Raziskovalna skupina je raziskala, kako kiti preprečijo, da ta ogromna količina vode ne bi zalila prebavnega in dihalnega sistema. Odkrili so, da imajo kiti posebno mišično-maščobno tkivo, ki tvori vtič ob zajemu vode, da ta ne uide po žrelu.

Ko se hranimo ljudje, je pomembno, da so dihalne in prebavne poti ločene. Pri nas dihalne poti ob požiranju hrane zavaruje epiglotis, s sluznico prekrit elastični hrustanec, ki prekriva vhod v grlo. Pri kitih, ki se hranijo pod vodo, je še pomembneje, da voda ne preplavi dihalnih poti. Kiti med plavanjem zajamejo ogromno količino vode, pri tem pa so prisotne velike sile. 

Da bi raziskovalna skupina preučila, kako preprečijo uhajanje vode v prebavni in dihalni sistem, je zbrala 19 preminulih kitov. Pri petih je opravila podrobno anatomsko analizo. Odkrili so posebno mišično-maščobno tkivo, ki ob zajemu vode zapre žrelo. Pozneje, ko se voda precedi na voseh, se čep odmakne. Takrat se pri kitih prekine prehod med zgornjimi in spodnjimi dihalnimi potmi. Hrana pride do prebavnega sistema in kit je sit. 

Anatomijo lačnih kitov je preučila Zarja.