Kako se pogovarjati brez zvoka?

V poletnih dnevih se uležeš na zaraščen travnik in uživaš v zvokih narave. Sploh ne zaznaš, da se ob tebi odvija še ogromno pogovorov, ki potekajo preko tresljajev rastlin. To so mehanska valovanja, ki so osnova komunikacije s pomočjo vibracij. Te vibracije ustvarijo nevretenčarji na površini različnih delov rastline, nato pa se razširijo po rastlini ter v nekaterih primerih tudi po bližnjih ali dotikajočih se rastlinah. Da bi svet vibracijske komunikacije bolje spoznali, je raziskovalna skupina z Nacionalnega inštituta za biologijo med majem in oktobrom leta 2017 spremljala živahno dogajanje na nekem travniku na Ljubljanskem barju.

Glavni del raziskave je obsegal terensko snemanje vibracijskega okolja. Na travnik so 16-krat postavili laserske vibrometre, ki omogočajo zaznavo vibracij na površini rastlin. Izbrali so predvsem vremensko ugodne dni – najbolj primerni za izvajanje terenskega dela so bili sončni dnevi. Vibracijsko okolje so posneli med 10. in 15. uro. 

Sledila je podrobna analiza posnetkov. Raziskovalna skupina se je osredotočila na vprašanja: kako kompleksna je vibracijska krajina; kaj vse jo sestavlja in kdo vse doprinese k vsem mehanskim vibracijam v naravi; kako si vrste, ki uporabljajo mehansko komunikacijo, delijo skupen komunikacijski kanal in ali se v komunikaciji morda pojavljajo kakšni vzorci v povezavi s letnimi časi.

Posnete vibracije so razdelili na geofizikalne, biološke in antropogene. Tudi ti, ko se poleti uležeš na travnik, prispevaš k teresenju rastlinja. Ugotovili so tudi, da največ komunikacije z vibracijami poteka med eno in peto popoldne, kar je bilo pričakovano, saj je produkcija mehanskih vibracijskih signalov odvisna od temperature. Omogočajo jo višje dnevne temperature. Nadalje je raziskovalno skupino podrobneje zanimalo, kako se vrste uskladijo – ali govorijo ena čez drugo ali se izmenjujejo. Posameznim posnetkom je raziskovalna skupina določila tip vibracijskega signala. Tako so ugotovili, da se signali ne pojavljajo istočasno. To pomeni, da se različne vrste izogibajo sočasni komunikaciji in se tako pri sporazumevanju ne ovirajo. Le pri eni vrsti škržatka, Megophthalmus scanicus, so opazili prekrivanje z drugimi signali, le da ta vrsta uporablja drugačno frekvenco kot vse ostale. Na isti rastlini pa so v enem dnevu zaznali kar 30 različnih signalov. Celotna vibracijska krajina se je spreminjala tudi sezonsko.

Vibracijske signale uporablja več kot 240.000 živalskih vrst, med njimi najdemo predstavnike nevretenčarjev in vretenčarjev. Veda, ki preučuje mehansko komunikacijo, se imenuje biotremologija. Naslednjič, ko pozno spomladi ali poleti uživaš v ležanju na divjem travniku, si lahko zamišljaš, da se okoli tebe odvijajo zanimivi pogovori, opozorilni klici in predvsem veliko povabil na zmenke. 

Žuželkam in njihovi mehanski komunikaciji je prisluškovala Zarja.

Snemanje vibracijske krajine travnika z laserskimi vibrometri. Foto: Rok Šturm