Kemizem da Vincijeve slikarske palete

Današnji Znanstveni BritOFF posvečamo renesančnim slikarskim mojstrom, natančneje moderni analizi da Vincijevih slik in novim dognanjem o slikarski tehniki in postopkih, ki jih je uporabljal. Skupina francoskih raziskovalk in raziskovalcev je namreč opravila podrobno kemijsko analizo sestave plasti barv, ki jih je da Vinci uporabil pri ustvarjanju danes verjetno najbolj znane slike na svetu, Mone Lize. 

Renesančni slikarji so morali obvladati številne tehnike in postopke priprave materialov in pigmentov. Številne slike so bile naslikane na lesene panele, ki jih je bilo treba pred nanosom barv ustrezno pripraviti. Na les so slikarji navadno nanašali debele plasti belega pigmenta na oljni osnovi, ki so ga nato posušili. Leonardo da Vinci je, kot kaže raziskava, slikal na debelih plasteh posušenega svinčevega oksida, ki je bil vmešan v olje.

Raziskovalci in raziskovalke so pridobili mikro vzorec iz koščka da Vincijeve Mone Lize in ga analizirali s posebno X-žarkovno difrakcijsko metodo. Pri tem so kot vir svetlobe uporabili močno sinhrotronsko svetlobo iz Evropskega sinhrotrona v francoskem Grenoblu. Metoda omogoča, da v analiziranem koščku slike glede na interferenčni vzorec uklonjenih žarkov določijo kristalno zgradbo kristaliziranih sestavin. Dodatno pa so kemijsko sestavo določili z uporabo infrardeče spektroskopije. Analiza je razkrila, da v spodnjih plasteh slike ni zgolj svinčev oksid, ampak tudi redek mineral svinca, svinčev nakrit. Takšnega pigmenta niso odkrili še pri nobenem drugem delu italijanskega renesančnega slikarstva. Zanimivo pa je, da so ta mineral odkrili v sliki Nočna straža, ki jo je skoraj 200 let kasneje na Nizozemskem ustvaril Rembrandt.

Uporaba pigmentov na bazi svinčevega oksida je glede na dostopne podatke za da Vincijev čas predstavljala inovacijo. Dodatno so raziskovalci analizirali vzorce da Vincijeve Zadnje večerje in v njih prav tako potrdili višjo vsebnost svinčevih mineralov. Da bi bolje razumeli ustvarjalni proces in tehnike, ki jih je uporabljal Leonardo, so raziskovalci preučili še nekaj njegovih besedil. Iz teh jim je uspelo izluščiti, da se je podobna mešanica svinčevega oksida takrat uporabljala kot farmacevtsko sredstvo pri težavah z lasmi in kožo. A kot kaže, jo je kreativni Leonardo že takrat znal uporabiti tudi za slikanje.

Vir: https://pubs.acs.org/doi/10.1021/jacs.3c07000