Kje so tisti kačji pastirji?

 

Člani Slovenskega kačjepastirskega društva so marca in aprila v Ljubljani in njeni okolici v okviru projekta Vilinski konjiči prestolnice izvedli popis ličink največjega kačjega pastirja pri nas, velikega studenčarja. Podatki o popisu ličink bodo javno dostopni v poljudnoznanstvenem biltenu Trdožív.

 

Odrasli veliki studenčarji so zelo spretni plenilci, ki večji del odraslega življenja preživijo v lêtu. Njihovo prisotnost je posledično lažje oceniti glede na ulovljene ličinke, ki jih z vodno mrežo prestrežemo v gozdnih potokih. Prav tako osebki tega raznokrilega kačjega pastirja z vrstnim imenom Cordulegaster heros večji del svojega življenjskega kroga preživijo kot ličinke v nižinskih gozdnih potokih. Najdemo jih v potokih, v katerih je na dnu dovolj peščenega substrata, saj se vanj kot ličinke zakopavajo. Stadij ličinke lahko traja več kot pet let. V tem času se ličinka velikega studenčarja večkrat levi, dokler po zadnji levitvi ni pripravljena na življenje krilatega kačjega pastirja.

 

Izvajalke in izvajalci popisa smo najprej določili lokacije več kot petdesetih primernih potokov v Ljubljani. Obiskali smo dvainpetdeset potokov na Golovcu in Rožniku ter veliko potokov severno in vzhodno od obvoznice v Ljubljani. Ob ogledu lokacije smo najprej ocenili abiotske parámetre potoka, kot so osenčenost, višina bregov in sestava substrata. Nato smo vzdolž ustreznega stometrskega odseka z vodno mrežo na desetih različnih mestih enega potoka povzorčili dno, v katerega se ličinke zakopavajo, vodo in morebitne vodne rastline, ki bi se jih ličinke lahko oprijele. Na tridesetih obiskanih lokacijah je bila prisotnost velikega studenčarja tudi potrjena.

 

Najdene ličinke kačjih pastirjev smo s pomočjo morfoloških znakov, kot so drobni trni na osmem in devetem členu zadka, določili do vrste. Nato smo ulovljene osebke prešteli in jih po velikosti razvrstili v tri razrede. Najmanjše ličinke so merile manj kot pet milimetrov, največje pa tudi več kot tri centimetre in pol. Na podlagi velikosti lahko sklepamo tudi o starosti ličink. Kadar smo poleg ličink velikega studenčarja našli zraven druge ličinke kačjih pastirjev, so bile te dodane v opombo popisa. Večino drugih vrst se sicer lažje popisuje z odraslimi osebki.

 

Veliki studenčar je na slovenskem rdečem seznamu uvrščen v kategorijo ranljivih vrst. Grozi mu izguba habitatov ter zmanjšanje populacij. Njegova prisotnost, določena s popisom, pa kaže na dobro ohranjenost gozdnih potokov. Lokacije, na katerih je bil v sklopu popisa zabeležen prvič, bi bile lahko dodane v območje Nature 2000. Popis se zaradi pomanjkanja sredstev ne izvaja vsakoletno.

 

Po gozdnih potokih je ličinke lovila tudi vajenka Marisa.

Foto: Maja Bahor