Kjer opraševalci še lete

Pred nami je, glede na maj in ledene može, ki godujejo te dni, precej vroč dan. In lahko si le predstavljamo, kako vroče bo šele poleti, ko bomo vsi iskali senco. Nismo pa ljudje edini, ki vroče dni raje kot v mestu preživljamo v hladnejših kotičkih, kot so gozdovi ali travniki. V nedavno objavljenem znanstvenem članku v reviji Science Advances so nemške raziskovalke in raziskovalci opisali vpliv podnebja in rabe tal na biotsko raznovrstnost različnih skupin opraševalcev.

Raziskave kažejo, da na globalni ravni število žuželk upada. Ekosistemsko zelo pomembna skupina žuželk so opraševalci, od katerih smo precej odvisni tudi ljudje. Enega izmed glavnih razlogov za upad števila opraševalcev lahko pripišemo spremembi rabe tal oziroma to, da območja z neokrnjeno naravo spreminjamo v kmetijske ali urbane površine. V tako spremenjenih ekosistemih se odpornost vrst na klimatske spremembe zmanjšuje. Ta območja so pogosto tudi toplejša in bolj suha kot naravni ekosistemi.

Raziskava, ki je potekala na območju južne Nemčije, je obsegala vzorčenje opraševalcev na 179 različnih mestih, ki so se med seboj razlikovala glede na rabo tal in podnebje. Zabeležili so več kot 3.000 različnih vrst opraševalcev, ki so jih razdelili v nasledenje skupine: dnevni metulji, hrošči, nočni metulji, čebele, ostali kožekrilci, trepetavke in ostali dvokrilci. Pestrost opraševalcev so nato med seboj primerjali glede na različna območja vzorčenja.

Rezultati raziskave so pokazali, da imata na biodiverziteto opraševalcev vpliv tako podnebje kot tudi raba tal. Raznolikost opraševalcev je bila večja na območjih, kjer so ljudje v rabo tal manj posegali. Tako je bila največja raznolikost zabeležena v gozdovih in na travnikih, medtem ko je bila na kmetijskih površinah in v mestih opažena manjša pestrost žuželk. Na večjo raznolikost opraševalcev vplivata tudi pestrost cvetočih rastlin in temperatura. Na območjih, kjer so bile zabeležene višje temperature, je bila namreč opažena manjša pestrost opraševalcev.

Raziskava razkriva, da z intenzivnostjo rabe tal in bolj suhimi ter toplejšimi območji upada tudi raznolikost opraševalcev, kar ima lahko daljnosežne posledice na mnoge ekosistemske funkcije. Zato v prihajajočih vročih dneh razmislimo predvsem, kako lahko v mestih vplivamo na ustvarjanje bolj prijetnega podnebja, tako za nas kot tudi za opraševalce.

Veliko sreče v vročih dneh želi opraševalcem Sebastjan.