Ko gre planet po gobe

V današnjem Znanstvenem BritOFFu se bomo poslovili od planeta Kepler-1658b, saj ga čaka nezavidljiva usoda padca na svojo zvezdo. Astronomke in astronomi Ameriške astronomske zveze so ugotovili, da prvi zaznani eksoplanet teleskopa Kepler kroži vse bližje svoji zvezdi, rezultate pa objavili v Astrophysical Journal Letters.

Planet Kepler-1658b je bil prvi planet, ki ga je odkril vesoljski teleskop Kepler. Gre za plinastega velikana z maso skoraj šestih Jupitrov ter malo večjim premerom, ki svojo zvezdo obkroža za petindevetdeset odstotkov bližje kot Zemlja Sonce. Ker je tako blizu, leto na planetu Kepler-1658b traja le slabe štiri dni.

Planeti blizu svojih zvezd občutijo in povzročijo močne plimske sile, kar lahko močno vpliva na hitrost vrtenja planetov, hitrost kroženja planetov okoli zvezd ter na celotno energijo sistema. Raziskovalna skupina je obravnavala svetlobne krivulje, pridobljene iz opazovanj teleskopov Kepler in TESS pri prehodu planeta čez ploskvico zvezde. Ker so planeti pretemni, da bi jih lahko neposredno opazovali, merimo spremembe svetlosti zvezde v osončju, ko planet zakrije del zvezde. Iz tako imenovanega prehoda eksoplaneta lahko določimo obhodni čas oziroma periodo.

Glede na izmerjene podatke dolžine prehodov eksoplaneta so raziskovalci in raziskovalke numerično prilagodili različne fizikalne modele spremembe obhodnega časa. S kombinacijo meritev teleskopa Kepler, ki je planet opazoval okoli šest let, ter meritev teleskopa TESS smo dobili podatke o periodi planeta za zadnjih trinajst let. Meritve kažejo na postopno krajšanje obhodnega časa, kar pomeni, da je planet vse bližje zvezdi. Na podlagi numeričnih modelov raziskovalna skupina ugotavlja, da se leto planeta Kepler-1658b vsako leto zmanjša za 131 milisekund. Tako bo planet treščil v svojo zvezdo v prihodnjih dveh in pol milijarde let, kar v zgodovini osončja ni tako veliko časa.

Astronomi in astronomke so iskali razloge za spremembo periode v morebitnem trku planeta s kakšnim drugim nebesnim telesom, v apsidni precesiji ter lastnemu gibanju zvezde, vendar so te predpostavke lahko ovrgli. Z veliko gotovostjo lahko trdijo, da je opaženo gibanje posledica plimskih sil v zvezdi in ne v planetu. Raziskovanje plimskih sil v sistemu planet-zvezda nam lahko veliko pove tudi o našem Osončju, v katerem, hja, so planeti.

Leto se krajša tudi Filipu.

Vir slike