Kognitivna pristranskost

Ljudje smo izjemna bitja. Vse življenje lahko naloge rešujemo po istem kopitu, pa naj bo to še tako zamudno in zapleteno. Včasih nam sploh ne pade na pamet, da bi se vprašali, ali lahko vsakdanja opravila opravimo na drugačen način. Ali je lastnost ustaljenega načina razmišljanja skupna vsem primatom, so preverile raziskovalke iz ZDA.

V poskusu je sodelovalo 60 študentov, 22 opic kapucink in 7 makakov, vsi pa so preigravali preprosto računalniško igrico. V vsaki igri so se na ekranu pojavili štirje kvadrati: dva bela, en črtast in en pikčast. V pripravah na poskus so se igralci in igralke naučili, da se ob kliku najprej na črtasti, nato pa na pikčasti kvadrat na ekranu pojavi trikotnik. Ob kliku na trikotnik je zvočni signal naznanil uspešen zaključek, opice pa so za nagrado prejele košček banane.

Ko so se igralci naučili strategije, so znanstvenice igri dodale bližnjico, pri kateri se je trikotnik na ekranu pojavil že takoj na začetku. Tisti, ki so na trikotnik kliknili takoj, so brez predhodnega klikanja na črtaste in pikčaste kvadrate dosegli hitrejšo in lažjo zmago. Prvič, ko se je pojavila možnost bližnjice, sta jo uporabili več kot dve tretjini makakov in kapucink, približno petina pa je bližnjico uporabljala do konca igre. V nasprotju z opicami je ob prvi priložnosti le en človek uporabil bližnjico, nihče pa je ni uporabil vsakič, ko je bilo to mogoče.

Ljudje se torej rajši držimo že znanih, a včasih manj učinkovitih strategij. Avtorice predpostavljajo, da je to posledica izobraževalnega sistema, pri katerem učitelji upoštevajo le en način reševanja naloge. Rezultati ne pomenijo, da so opice v vseh miselnih opravilih boljše od ljudi. Da so se naučile uporabe računalniške igrice, jim je seveda vzelo več časa kot ljudem, ki so tega vajeni. Tudi naučena pravila niso nujno slaba, saj z njimi rešimo mnogo nalog. Vedeti pa moramo, da ob slepem sledenju eni in isti strategiji včasih ne najdemo bolj učinkovitih rešitev.

Izven okvirov se je podala Živa.