Koralna glasba za ribe

Mednarodna raziskovalna skupina je v reviji Nature Communications objavila članek, v katerem se je ukvarjala s problemom propadanja koralnih grebenov. Na degradirane koralne grebene so želeli privabiti kolonije rib, ki bi tem območjem pomagale, da si opomorejo. V ta namen so v okolici degradiranih območij predvajali zvočne posnetke zdravih koralnih grebenov.

Podnebne spremembe in človeški vplivi povzročajo obsežno degradacijo koralnih grebenov po vsem svetu. Dejavniki, kot so višje temperature vode in spremenjen pH, za korale pomenijo velik stres, zato prekinejo simbiotski odnos, ki ga imajo z algami. S tem korale izgubijo velik delež hranil, ki jih izdelujejo alge, hkrati pa izgubijo tudi svojo barvo, zato pojav imenujemo beljenje koral. V pobeljenem stanju so korale sicer še žive, vendar niso sposobne preživeti dlje časa. Ko na nekem območju odmrejo, pa se z njimi vred poruši celoten ekosistem. Zdrava združba ribjih prebivalcev koralnih grebenov le-te ščiti pred nadaljnjo degradacijo, hkrati pa lahko pomagajo tudi pri okrevanju. Težava pa je, da se ribe raje naselijo na koralnih grebenih, ki jim dišijo in zvenijo zdravo. Diverziteta in številčnost rib sta na degradiranih koralnih grebenih zato manjši kot na zdravih. 

Raziskovalci in raziskovalke so študijo izvajali na severovzhodnem delu Avstralije, kjer je leta 2017 prišlo do beljenja 60 odstotkov vseh tam živečih koral, kar je korenito spremenilo lokalni ekosistem. Nabrane mrtve koralne ostanke so najprej razporedili po 33 testnih točkah, na katerih so tekom noči predvajali zvoke, ki so jih posneli na zdravih koralnih grebenih. Uporabili so tudi kontrolne grebene brez zvočnikov ter kontrole, kjer so namestili zvočnik, ki ni predvajal zvoka. 

Grebeni, na katerih so predvajali zvočne posnetke, so veliko hitreje pridobivali ribje prebivalce. Po 40 dneh raziskave so na grebenih z zvokom prešteli enkrat več rib iz skupine koralnic kot pri kontrolah, znatno pa se je povečalo tudi število rib drugih vrst. V primerjavi s kontrolo je bila na grebenih z zvokom tudi 50 odstotkov večja raznovrstnost rib.

Rezultati študije so vzpodbudni, poleg tega pa je znanstvena skupina predvidevala še, da bi lahko povečana naselitev rib privabila dodatne prebivalce ter tako okrepila populacije na degradiranih koralnih grebenih. Dodali so še, da trenutna študija ni poskusila ugotoviti, kateri zvoki privlačijo največ rib, kar pa bi lahko določili s pomočjo prihodnjih raziskav.

Med tropskimi ribami bi želela plavati Kaja.