Luskavci po poti slonovine

Trgovina z divjimi živalmi predstavlja enega večjih naravovarstvenih problemov. V nedavno objavljeni raziskavi revije African Journal of Ecology so znanstvenice in znanstveniki razkrili podrobnejše podatke o trgovini z luskavci v Gabonu. Raziskava je namreč pokazala, da črni trg z luskavci poteka po nelegalnih trgovskih poteh s slonovino, to je preko gozdnih predelov na meji Gabona s sosednjimi državami.

Luskavci so sesalci, ki so aktivni ponoči, se prehranjujejo s termiti in z mravljami, znani pa so predvsem po svojem luskastem telesu. Populacije teh živali najdemo tako v Afriki kot v Aziji. V slednji jih ljudje množično lovijo predvsem zaradi mesa in lusk. Zaradi upadanja azijskih populacij se povečuje nezakonita trgovina z afriškimi. Trgovanje z luskavci so raziskovalke in raziskovalci preučili na območju Gabona, kjer se nahajajo tri od štirih afriških  vrst luskavcev. V tej državi je na lokalni ravni lov na nekatere vrste namreč dovoljen za potrebe prehrane.

Avtorice in avtorji članka so preučili gabonsko trgovsko pot z luskavci in ugotovili, da se ta prične pri skupnostih, ki se z njimi prehranjujejo, nadaljuje se prek lokalnih tržnic do prodaje na tržnici v glavnem mestu države. Nadalje so primerjali cene, ki so se med leti 2002 in 2014 po vsej trgovski poti znotraj države dvignile za kar 211 odstotkov. Po poročanju lokalnih lovcev naj bi bili luskavci v letu 2014 ena najbolj iskanih divjih vrst živali.

V Gabonu pa kljub okrepljenemu kazenskemu pregonu črnega trga z divjimi živalmi pa se ni povečala količina prestreženih primerov trgovanja z luskavci po legalnih poteh javnega transporta. Slednje nadzorujejo s pregledi tovora na železniških postajah, letališčih in v pristaniščih. Avtorice in avtorji članka na podlagi izvedenih anket med lokalnim prebivalstvom zato sklepajo, da večina nelegalnega trga z luskavci poteka po gozdnih mejah skupaj s slonovino.

Gabon je tako država, ki ima velik potencial za porast ilegalne trgovine z luskavci. Vendar avtorji in avtorice članka sklepajo, da tradicionalna trgovska pot znotraj države ne more biti vir luskavcev za nelegalno trgovsko pot do Azije. Za ohranjanje teh z luskami pokritih sesalcev je ključno nadaljnje izvajanje ustreznih naravovarstvenih in političnih ukrepov, ki zavirajo razvoj nelegalne trgovine z živalmi.