Mame raziskovalke objavljajo manj od očetov raziskovalcev

V današnjem osmomarčevskem Znanstvenem britoffu poročamo o izsledkih raziskave ameriških znanstvenic in znanstvenikov o vplivu starševstva na nižje povprečno število objavljenih znanstvenih člankov pri ženskah. Raziskava je bila nedavno objavljena v reviji Science Advances.

V sodobnem akademskem svetu je količina objavljenih člankov žal pomembno merilo akademske uspešnosti. Desetletja raziskav kažejo, da moški na številnih akademskih področjih povprečno objavijo več znanstvenih člankov. Predlaganih je bilo že veliko razlag, zakaj je tako, denimo, da se več žensk zaposli v manj prestižnih institucijah, ki producirajo manj objav, večje pedagoške in administrativne obremenitve žensk ter večji vpliv starševstva na poklicno kariero žensk. V zadnjem letu je vpliv starševstva na delo raziskovalk in raziskovalcev požel veliko pozornosti. Raziskave kažejo, da je zaradi epidemije covid-19 število objavljenih znanstvenih člankov bolj padlo pri ženskah kot pri njihovih moških kolegih, predvsem zaradi večjega bremena gospodinjskih opravil in starševstva, ki je ob delu od doma in zaprtju šol večinoma padlo na pleča žensk.

Ameriška raziskovalna skupina je s pomočjo ankete kvantificirala vrzel v povprečnem številu objavljenih člankov med raziskovalkami in raziskovalci na začetku kariere. Sodelujoče v anketi so uvrstili med ženske oziroma moške na podlagi samoidentifikacije. Anketa je bila opravljena med letoma 2017 in 2018, v njej je sodelovalo 3064 raziskovalk in raziskovalcev s 450 oddelkov računalništva, zgodovine in poslovnih ved v Združenih državah Amerike in Kanadi. 

Področja računalništva, zgodovine in poslovanja so bila izbrana, ker se deleži žensk in prakse objavljanja znanstvenih člankov med njimi razlikujejo. V računalništvu, kjer prevladuje objavljanje člankov z več soavtorji in soavtoricami v zbornikih konferenc, deluje manj kot šestina žensk. Na področju zgodovine pa delež žensk znaša okoli 35 odstotkov, pogosto je objavljanje monografij z malo soavtoricami in soavtorji ali brez njih.

V analizi je ameriška raziskovalna skupina podatkom o starosti, času rojstva otrok in akademskim pričakovanjem, ki so jih pridobili iz ankete, dodala še podatke o znanstvenih publikacijah in politiki starševskega dopusta posamezne institucije ter iskala statistična ujemanja med njimi. Primerjali so število objavljenih člankov pri starših in nestarših, raziskovalkah in raziskovalcih ter znotraj staršev pri moških in ženskah.  Ugotovili so, da povprečje objavljenih znanstvenih člankov pri raziskovalkah po rojstvu otroka pade v primerjavi z nestarši ter tudi v primerjavi z očeti raziskovalci. Z vplivom starševstva so lahko pojasnili večino padca števila objav pri materah raziskovalkah.

Iz anketnih odgovorov so ugotovili tudi, da je velika večina mater in le dobra polovica očetov, ki so imeli na voljo starševski dopust, to možnost tudi izkoristila. Raziskovalke in raziskovalci so v anketi navedli, da v približno enaki meri cenijo prestiž, ki ga prinaša določena akademska pozicija, večji delež žensk pa pripisuje velik pomen možnosti koriščenja starševskega dopusta in drugim podporam pri izbiri delovnega mesta. Avtorice in avtorji študije zato poudarjajo, da so socialne politike za pomoč staršem pomembne, da akademski prostor postane bolj vključujoč za vse.

Članek o vplivu staršestva na objavljanje člankov je brala Angelika.