Mestna frekvenca

O izsledkih, objavljenih v reviji Science, nam bodo tokrat odpeli kar ptiči. Raziskovalna skupina iz ZDA je spremljala oglašanje ptic v mestnih in podeželskih območjih v letošnjem spomladanskem obdobju, ko so bili v veljavi ukrepi omejitve gibanja zaradi COVID-19. Raziskovalke in raziskovalci so se osredotočili na zvočno sporazumevanje vrabonada, pripadnika družine vrabcev.

Opazovanje so omejili na območja razmnoževanja vrabonadov v mestu San Francisco in okoliškem podeželskem okrožju Marin County. Navadno so samci mestnega vrabonada do trikrat glasnejši kot podeželski. V času med aprilom in majem pa se je glasnost mestnih ptičev znižala in približala glasnosti podeželskih, pri katerih v oglašanju ni bilo opaziti večjih sprememb. Tudi v primerjavi s podatki iz preteklih let se je jakost oglašanja vrabcev v mestu zmanjšala. Znanstveniki in znanstvenice so to pripisali upadu motornega prometa, ki je v San Franciscu glavni povzročitelj hrupa in vir zvočnega onesnaženja. Odziv, ko govorec ali v tem primeru žival nezavedno prilagodi jakost govorjenja oziroma oglašanja šumu v okolju, imenujemo Lombardov refleks. 

Zabeležena pa je bila tudi sprememba višine frekvence, na kateri so se oglašali samci. Petje ima pri pticah velik pomen tudi v socialnem življenju, saj z njim označujejo teritorij, pomembno vlogo pa ima tudi pri razmnoževanju. Pred upadom hrupa so samčki peli v višjih frekvencah, saj so s tem preglasili mestni hrup, ki zapolnjuje nižje frekvence. Tudi podeželski vrabonadi v primerjavi z mestnimi pojejo na nižjih frekvencah, saj na podeželju konstanten hrup v okolju predstavljata le veter in ocean. Med veljavnostjo ukrepov pa so tako mestni kot podeželski vrabci peli na podobno nizki frekvenci. 

Tudi same pesmi so zaradi zmanjšanega onesnaženja s hrupom potovale dlje. Kako daleč potuje zvok, pri pticah vpliva na samo stanje populacije ter se lahko odrazi v teritorialnih konfliktih in vpliva na parjenje. Ena izmed možnosti za nadaljnje raziskovanje je torej tudi vprašanje, kako je kratko tiho obdobje v mestu vplivalo na populacijo vrabonadov v San Franciscu. 

Ker pa v raziskavi niso spremljali posameznih osebkov, ne morejo opaženih sprememb pripisati le Lombardovemu refleksu. Treba bi bilo določiti še, ali gre za takojšnjo prilagoditev na okolje ali za premoč samčkov z zmogljivejšo pesmijo, ki potuje dlje, vendar se v običajnem mestnem vrvežu prikrije. Nadaljnje spremljanje oglašanja ptic, pa tudi prometa, bo prineslo natančnejše odgovore. 

Pticam pevkam se s frekvence 89,3 pridružuje Klara.