(mišji) Odrešitelj Guanabenz!

Raziskovalna skupina iz Združenih držav Amerike je v nedavno objavljenem članku opisala poskus, v katerem so na laboratorijskih miših, okuženih s parazitom Toxoplasma gondii, preučevali vpliv učinkovine guanabenz. Raziskovalce in raziskovalke sta zanimala predvsem vpliv guanabenza na število prisotnih tkivnih cist parazita v možganih in posledica njihovega števila na vedenje okuženih miši.

Toxoplasma gondii je globalno razširjen znotrajcelični parazit, ki okužuje toplokrvne živali. Z njim naj bi bila okužena približno tretjina človeštva. Parazitska okužba je lahko ekstremno nevarna pri prenosu okužbe z matere na otroka med nosečnostjo in v primeru drastičnega upada učinkovitosti delovanja imunskega sistema. Kljub bogatemu naboru gostiteljev pa parazit za popoln življenjski cikel potrebuje mačko, saj je edini gostitelj, ki podpira tudi spolni cikel parazita.

Okužba je trajna, saj se pomnoževalna oblika parazita, imenovana tahiozoit, v gostiteljevem tkivu pretvori v latentno obliko, torej v tkivne ciste, imenovane bradizoiti. Bradizoiti se nahajajo v celotnem organizmu gostitelja, primarno pa se naselijo v nevronih v centralnem živčnem sistemu. Uspešno se izmikajo imunskemu sistemu gostitelja in niso občutljivi na številne zdravilne učinkovine.

Prisotnost parazitskih cist oziroma bradizoitov torej ovira zdravljenje in vodi do kronične okužbe. Pri ljudeh lahko vodi do nevroloških bolezni, pri glodalcih pa se kaže v obliki vedenjskih sprememb, med drugim tudi v hiperaktivnosti in zmanjšanem strahu pred mačkami. Pojav vedenjskih sprememb in odgovor na vprašanje, ali jih morebiti povzroča parazit ali pa so le odraz odziva imunskega sistema na okužbo, še nista v celoti pojasnjena. Tako so vedenjske spremembe okuženih glodalcev botrovale nastanku priljubljene hipoteze, da naj bi parazit Toxoplasma manipuliral z okuženimi glodalci, ki bi s drznejšim vedenjem lažje postale mačji plen. Parazit Toxoplasma gondii bi tako lahko v končnem gostitelju, se pravi mački, dokončno zaokrožil svoj življenjski cikel.

V omenjenem poskusu so poskusnim mišim v trebušno votlino vbrizgali guanabenz, učinkovino, ki se uporablja za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, nedavno pa so odkrili tudi njeno protiparazitsko učinkovanje. Pri raziskavi so uporabili dva različna seva laboratorijskih mišk. Pri prvih se je število tkivnih cist v možganih močno zmanjšalo in postopoma je vedenje poskusnih osebkov postajalo vse bolj običajno. V drugem sevu laboratorijskih mišk število cist ni upadlo, vedenje poskusnih osebkov pa se je kljub temu začelo normalizirati.

V nadaljnjih poskusih so okuženim živalim guanabenz dozirali oralno. Zaradi počasnejše absorpcije se število cist ni zmanjševalo, vedenje poskusnih miši pa je kljub temu postajalo vse bolj običajno. V poskusnih miših, ki se jim je postopoma začelo normalizirati vedenje, pa so po jemanju guanabenza zaznali manj vnetnih procesov v možganih. Raziskovalci tako predvidevajo, da izboljšanje simptomov po prejemanju guanabenza lahko pripišemu predvsem njegovemu protivnetnemu učinkovanju.

Parazitsko-mišji ZbritOFF je spisala Nataša.