Mikrobni nezemljani na Veneri

Eden izmed motivov za raziskovanje planetov je iskanje znakov življenja. Znanstvena ekipa je pokazala, da lahko pogoje za nastanek preprostih oblik življenja najdemo tudi v atmosferi našega sestrskega planeta – Venere. Svoje ugotovitve je objavila v reviji PNAS.

Venero sicer štejemo med planete, neprimerne za obstoj življenja. To velja zaradi kemijske sestave atmosfere in površinske temperature 461 stopinj Celzija, ki onemogočata obstoj večine organskih molekul. Glede nastanka življenja na Veneri obstaja več hipotez. Če so bili v daljni preteklosti na Veneri oceani, bi se v njih lahko razvili organizmi in se skozi milijone let med izhlapevanjem oceanov prilagodili na žvepleno okolje. Če na površju Venere nikoli ni bilo tekoče vode, pa obstaja možnost, da so se organizmi razvili v vodnih kapljicah Venerinih oblakov in tam obstajajo še danes. 

Znanost / Znanstveni komentar

Planet, podoben Zemlji

Ali lahko s pomočjo mineralov najdemo izvenzemeljsko življenje?

Lea Dvorščak

 / 29. 5. 2022

Nekatere plasti Venerine atmosfere zadostujejo ključnim pogojem za življenje, kot so primerne temperature, tekoče okolje in vir energije – Sonce. Skupine znanstvenic in znanstvenikov že nekaj desetletij predvidevajo, da bi v plasti Venerinih oblakov lahko prebivali mikroorganizmi. Težava, ki bi lahko preprečila življenje v Venerinih oblakih, je le, da so sestavljeni iz 85 odstotkov žveplove kisline in zgolj 15 odstotkov vode. To so ekstremni pogoji za živa bitja, saj žveplova kislina oksidira večino organskih spojin, okolja z visoko koncentracijo žveplove kisline pa pogosto veljajo za sterilna.

V študiji so znanstveniki želeli ugotoviti, ali so v okolju z visoko koncentracijo žveplove kisline lahko stabilne dušikove baze, ki sestavljajo DNK in RNK. Dušikove baze so v laboratoriju izpostavili pogojem, kot bi jih našli v Venerinih oblakih, njihovo stabilnost pa so v vzorcu spremljali s spektrometrijo. Molekule so pustili v simuliranih pogojih 18 in 24 ur, nato pa zaradi uspešnosti poskusa še dva tedna. Vse testirane dušikove baze so ostale stabilne tudi v koncentracijah od 81 do 98 odstotkov žveplove kisline in temperaturah od 18 do 21 stopinj Celzija.

Študija je pokazala dolgotrajno stabilnost dušikovih baz v pogojih, ki oponašajo Venerino atmosfero. Ni pa jim uspelo pokazati, ali je v takih razmerah stabilna tudi celotna informacijska molekula, kot je DNK. Za nadaljnje raziskovanje želi skupina znanstvenikov leta 2025 v okviru programa Morning Star Missions to Venus na Venero poslati sondo, ki bo v oblakih zaznavala prisotnost organskih molekul.

V kislini se je kopal vajenec Vid.

Vir slike: Venus as captured by Mariner 10

https://doi.org/10.1073/pnas.2220007120