Mladi nevroni starih možganov

Marca letos je španska raziskovalna skupina v reviji Nature Medicine objavila znanstveni članek, v katerem razkrivajo spodbudno novico s področja nevrologije. S svojim prispevkom so namreč dokazali, da v možganih starejših oseb še vedno nastajajo nove živčne celice. Podobno so odkrili pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo, le da je pri njih število novonastalih celic manjše.

Nekaj centimetrov za vašimi očmi, globoko v temnem in toplem zavetju središča možganov, se nahaja izjemno občutljiva, a visoko zmogljiva struktura. Če uporabite nekaj domišljije, vas lahko spominja na morskega konjička, če ne, pa na malo popačeno črko S. Strukturi pravimo hipokampus in skupaj z drugimi možganskimi deli je odgovorna, da se lahko spomnite, kam ste založili svoj vžigalnik ali ključe. Delovanje hipokampusa je seveda zapleteno, kot se za nevrologijo spodobi. V njem je namreč nagnetena obilica živčnih celic, ki jim pravimo tudi nevroni. Prav njihove interakcije nam omogočajo številne miselne procese, med njimi tudi spomin in učenje. Hipokampus med drugim slovi kot prvo območje, ki ga prizadene Alzheimerjeva bolezen. Nič čudnega torej ni, če so simptomi te nevrodegenerativne bolezni ravno izguba spomina, zmedenost, sprememba osebnostnih značilnosti ter številne druge motnje miselnih oziroma kognitivnih procesov.

Omenjena raziskovalna skupina je želela preveriti, v kolikšni meri je nastajanje novih nevronov v hipokampusu še prisotno pri zdravih starejših in starejših z Alzheimerjevo boleznijo. Pospešeno nastajanje nevronov je sicer značilno za leta otroštva in pubertete, saj se možgani takrat aktivno razvijajo. Kasneje, med staranjem, pa se tvorba novih celic v možganih upočasni. Procesu nastajanja novih živčnih celic je raziskovalna skupina sledila tako, da je najprej določila lastnosti, po katerih se nezrele celice razlikujejo od zrelih. Nato so glede na te lastnosti primerjali vzorce hipokampusov zdravih in obolelih oseb. Ugotovili so, da se je število nezrelih celic od 40. do 90. leta postopno zmanjševalo, ne pa tudi ustavilo. Dokazali so torej, da je proces tvorbe novih živčnih celic v starosti še vedno prisoten, vendar v manjši meri kot v zgodnejših letih. Hipokampusi nevrološko zdravih posameznikov, so še vedno vsebovali na tisoče novih, nezrelih nevronov, prav tako tudi tisti, ki jih je doletela Alzheimerjeva bolezen, vendar v primerjavi z zdravimi bistveno manj.

Nevrološka novica dokazuje tudi razliko med običajnim fiziološkim staranjem in z njim povezanim upadom nastajanja živčnih celic ter patološkim staranjem, ki se prav tako odraža v pomembnem, a bolj drastičnem upadu produkcije novih nevronov. Tako “normalne” starostne izgube spomina ne gre enačiti s patološko, ki je značilna za nekatere nevrodegenerativne bolezni.

To so dobre novice za vašo staro mamo, ki se še vedno lahko nauči programiranja, stari ata pa kvačkanja. Šalo na stran, odkritje odpira nova vrata raziskovanju plastičnosti hipokampusa kot osrednje strukture spominov in učenja. Obenem pa bi bilo možno pri pacientih z Alzheimerjevo boleznijo s ponovno vzpostavitvijo tvorbe novih nevronov v hipokampusu preprečiti napredovanje te zaenkrat še ne ozdravljive bolezni.

Na stara leta bo sudokuje reševala Laura.