Možgani kot konzervativna tvorba

Med znanstvenikimi in znanstvenicami na področju biologije možganov že desetletja divjá dívja vojna. Jabolko spora je eno izmed najosnovnejših vprašanj o naših možganih. In sicer, ali se možgani odraslih ljudi obnavljajo?

V zadnjih nekaj letih je prevladovalo mnenje, da je temu tako. Številne raziskave so namreč podpirale hipotezo, da se možgani odraslih ljudi redno obnavljajo, kar je značilno tudi za marsikatere druge sesalce. Zmanjšanje obnovitvenih sposobnosti možganskih celic pa se celo navaja kot enega izmed poglavitnih vzrokov za prenekatere nevrodegenerativne bolezni. Pri slednjih namreč pogosto pride do pomanjšanja hipokampusa.

Pred manj kot tednom dni pa je nova raziskava, objavljena v reviji Nature, popolnoma razburkala celotno področje. Znanstveniki in znanstvenice z različnih svetovnih  univerz so namreč ne le pokazali, da obnavljanje nevronov v človeškem hipokampusu ni reden pojav, ampak da je tudi prava pravcata redkost.

Po njihovih opazovanjih se tako imenovana nevrogeneza oziroma proces nastajanja novih nevronov hitro upočasni že v prvem letu razvoja človeka. Med sedmim in trinajstim letom starosti je očitno že skoraj popolnoma odsotna, saj so v možganih umrlih pri tej starosti v hipokampusu odkrili le redke mlade nevrone. Raziskava je prišla do podobnih zaključkov tako pri ljudeh kot pri makakih, kar nakazuje na to, da je odsotnost nevrogeneze po prvem letu starosti širša značilnost primatov.

Kot zanimivost avtorji članka podajajo mnenje, da naj bi bila odsotnost nevrogeneze v hipokampusu značilna tudi za morske sesalce s kompleksnimi načini obnašanja in sporazumevanja, kot so delfini in kiti. S tem so do neke mere verjetno želeli podpreti že dalj časa prisotno teorijo o negativnih posledicah prevelike plastičnosti možganov. Po tej teoriji naj bi bil vstop novih elementov v kompleksno organizirane možgane nezaželen zaradi problemov z njihovo integracijo.

V kratkem lahko v tej razvneti debati pričakujemo odgovor nasprotnega bloka.

U mozak je vrtal Atila.