Negativno razmišljanje in Alzheimerjeva bolezen

Skupina znanstvenikov in znanstvenic je v nedavno objavljeni raziskavi želela preučiti, če lahko ponavljajoči se negativni vzorci razmišljanja povečajo možnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Raziskave zadnjih let so pokazale, da lahko bolezni, kot sta depresija in anksioznost, ki pogosto vključujeta ponavljajoče se negativne vzorce mišljenja, povečata možnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Raziskovalno skupino pa je zanimal neposreden vpliv negativnih vzorcev mišljenja na razvoj Alzheimerjeve bolezni. 

Alzheimerjeva bolezen je nevrodegenerativna motnja, ki pri pacientih povzroča pešanje spomina in kognitivnih sposobnosti, kot sta razmišljanje in komuniciranje. Eden od znakov bolezni je, da se v možganih bolnikov nabirajo skupki proteinov, ki jih imenujemo amiloidi plaki, ter da pride do sprememb v strukturi proteinov tau. 

V raziskavi je sodelovalo 360 udeležencev iz dveh skupin. Udeleženci prve skupine so bili zdravi, stari več kot 55 let ter so imeli sorodnike z Alzheimerjevo boleznijo. Udeleženci druge skupine so bili kognitivno zdravi ali pa so poročali o subjektivnem pešanju kongitivnih sposobnosti. Študija je potekala štiri leta, udeleženci pa so enkrat letno opravili preiskave prisotnosti amiloidnih plakov in proteina tau v možganih ter izpolnili vprašalnike o depresiji, anksioznosti ter ponavljajočem se negativnem razmišljanju. Za ponavljajoče se negativno razmišljanje so raziskovalci in raziskovalke označili pogostejšo skrb za prihodnost in premlevanje preteklosti – torej razmišljanje o stvareh, ki jih najverjetneje ne moremo spremeniti. 

Raziskovalna skupina je ugotovila, da je bila višja ocena ponavljajočega se negativnega razmišljanja v vprašalnikih povezana s hitrejšim upadom kognitivnih sposobnosti ter izrazitejšim pešanjem spomina, hkrati pa tudi s pogostejšim nalaganjem amiloidnih plakov v možganih. Raziskovalke in raziskovalci so navedli, da je povezava med ponavljajočim se negativnim razmišljanjem in nalaganjem amiloidnih plakov ter spremembami proteina tau lahko posledica stresa. Ponavljajoče se negativno razmišljanje je povezano s pogostejšim doživljanjem stresa, stresni hormoni ter stres sam pa bi naj povečali možnost za razvoj plakov ter sprememb v proteinu tau. Raziskovalna skupina je opozorila, da ti rezultati niso prenosljivi na celotno populacijo, saj so bili v raziskavo vključeni posamezniki s povečanim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni. 

V prihodnje je potrebna obsežnejša raziskava povezave med ponavljajočim se negativnim razmišljanjem ter Alzheimerjevo boleznijo na splošni populaciji. Če se izkaže, da manj pogosto negativno razmišljanje zmanjša možnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni, pa bi lahko pomagala vedenjska terapija ter psihološko svetovanje.

Pozitivno se bo trudila razmišljati Kaja.