Nemiren magnetar

V današnjem Znanstvenem britoffu bomo Zemljo obsijali z gama žarki z magnetarja. Petnajstega aprila 2020 je skozi Sončev sistem namreč priletel kratek žarek visokoenergijskih gama fotonov. V reviji Nature Astronomy so znanstveniki in znanstvenice poročali, da je izvor teh žarkov supermagnetiziran zvezdin ostanek oziroma magnetar. Ugotovitve kažejo na to, da magnetarji tvorijo nov razred izbruhov gama fotonov.

Magnetarji so posebne vrste nevtronskih zvezd. Te nastanejo ob koncu življenja masivnejših zvezd, magnetarji pa se od njih ločijo po ekstremno velikih magnetnih poljih. Človeštvo pravzaprav do zdaj še ni izmerilo močnejšega magnetnega polja od tistih v bližini magnetarja.

140 milisekund dolg izbruh so zaznali v več laboratorijih in vesoljskih plovilih. Zaradi velikega števila zaznav so lahko na podlagi trajanja izbruha precej natančno določili izvor sevanja. Nenadne izbruhe visokoenergijskih fotonov namreč povzroči zlitje dveh nevtronskih zvezd ali magnetna zvezdna aktivnost na magnetarju. Če se združita nevtronski zvezdi, dobimo krajše in manj intenzivne izbruhe sevanja kot pri aktivnosti magnetarja. Tako se je pokazalo, da izbruh prihaja z magnetarja v galaksiji NGC253, ki je relativno blizu naši galaksiji.

Nekaj minut po izbruhu so znanstveniki in znanstvenice zaznali še en porast sevanja. Za to zakasnitev je kriv tako imenovan udarni lok, ki je posledica upočasnjevanja visokoenergijskih delcev z magnetarja zaradi medzvezdnega plina. Raziskovalna skupina je predlagala teoretični model, ki pojav razlaga kot oblak izvržene snovi ob začetnem izbruhu gama fotonov, ki potuje s podobno hitrostjo kot svetloba. Tako prvotni fotoni kot tudi oblak zadeneta udarni lok med magnetarjem in Zemljo ob enakem času. Fotoni brez težav prečkajo pas nakopičenega plina, delci pa povzročijo močne trke, ki z udarnimi valovi še pospešijo delce v loku. Tako dobimo sekundarno gama sevanje, ki so ga aprila lani zaznali kot dva porasta vrednosti na detektorjih.

Pri takratni raziskovalni skupini je sodelovala tudi profesorica Gabrijela Zaharijas z Univerze v Novi Gorici. Opazila je izbruh gama fotonov z magnetarja v bližnji galaksiji ter bolj natančno pojasnila delovanje in lastnosti teh še ne dovolj raziskanih področij vesolja.
Z magnetom je na magnetar prilepljen vajenec Filip.