Netopirske brčice

Skupina ameriških raziskovalcev in raziskovalk je v članku, objavljenem v reviji Proceedings B pokazala, da nektarivorni netopirji uporabljajo brke za pozicioniranje gobčka med lebdečim pitjem nektarja.

Sočen in kaloričen nektar visečih cvetov tropskih rastlin je bogata nagrada, pridržana zgolj za najbolj spretne letalce – tiste vrste žuželk, ptic in netopirjev, ki so osvojile zahteven in energijsko potraten manever lebdenja v zraku. V primerjavi z dnevnimi živalmi pa morajo nočni nektarivorni netopirji premostiti še dodatno oviro. Za pitje medičine se morajo v zraku pravilno namestiti ob cvet v popolni temi – na razdalji, kjer jim nista v pomoč niti voh niti eholokacija. Ostane jim torej otip.

Dolge in toge čutilne dlake, imenovane brki ali vibrise, so med sesalci splošno razširjene. Brkati so tudi vsi netopirji. Vendar so v večini primerov njihove čutilne kocine kratke ter redko in neurejeno posejane po gobčku. Dolge, goste in čopičasto nameščene vibrise, ki kot nekakšna antena obdajajo smrček, so značilne zgolj za nektarivorne netopirje, ki medičino iz cveta pijejo kar med letom – podobno kot kolibriji.

Bujno košate brke so imeli tudi poskusni netopirji vrste Glossophaga soricina – dokler jim jih niso pristrigli znanstveniki in znanstvenice. Raziskovalke in raziskovalce je zanimalo, če se netopirji za pozicioniranje telesa med pitjem iz cveta zanašajo na vibrise. V tem primeru bi bil pristop do cveta in lebdeči let netopirjev drugačen pri poskusnih živalih s postriženimi brki. 

Raziskovalna skupina je z visokohitrostno kamero sledila položaju telesa in gobčka netopirjev med hranjenjem iz cveta, ki je bil v tem primeru z nektarjem napolnjena steklena cevka. Tako brkati kot ostriženi netopirji so se večinoma uspešno nahranili iz umetnega cveta. Razlike pa so se pojavile pri pozicioniranju telesa in načinu pristopa živali do cveta. Ostriženi netopirji so odsotnost brkov kompenzirali na različne načine – nekateri so cvet denimo iskali z brado, drugi s konico nosu. V vseh primerih pa so netopirji do cveta pristopili pod bolj plitvim kotom in z drugačno pozicijo glave kot brkati netopirji, ki so jih k cvetu vodile naprej usmerjene vibrise.  

Ostriženi netopirji so se sicer uspešno hranili iz rigidnega umetnega cveta – vendar so raziskovalci in raziskovalke predpostavljali, da bi imeli v bolj realističnem scenariju več težav. Za razliko od steklenih cevk se dejanski cvetovi denimo bolj zibajo v vetru ter vsebujejo kompleksne notranje strukture, kot so prašniki. Dolge, naprej usmerjene vibrise netopirjem omogočajo tudi bolj centralen vstop v cvet. S tem naj bi netopirji med hranjenjem povzročili manj vibracij, ki bi lahko privabile plenilske kače.

Brke si bo pustila rasti Bronja. 

Naslovna slika prirejena po: https://www.flickr.com/photos/berniedup/7098928383