Nevronski interval

Raziskovalna skupina iz Univerze Columbia je pred kratkim objavila raziskavo, v kateri je predstavila zanimivo odkritje, ki nam omogoča nov vpogled v možganske procese. Odkrili so, da je v možganih več različnih načinov za shranjevanje informacij v obliki povezav med nevroni. 

Že nekaj časa je znano, kako se tvorijo povezave možganskih celic pri spominih, ki jih hote shranimo, kot na primer, ko si zapomnimo telefonsko številko. Električni impulz je usmerjen in ponavljajoč, povezava se krepi in močnejša kot postaja, bolj se nam v spomin vtisne informacija. A temu ni vedno tako. Dober primer je v študiji opazovan epizodični spomin, torej spomin na pretekle dogodke.

Epizodični spomin je odvisen od delovanja hipotalamusa, majhnega predela možganov, ključnega za spomin. Raziskave kažejo, da je ta predel pomemben tudi za tvorbo asociacij med sicer nepovezanimi dogodki. Z uporabo posebne mikroskopske metode je raziskovalna skupina opazovala tvorbo epizodičnega spomina pri miših, ki so jih izpostavili dražljajem v različnih časovnih obdobjih. 

Ugotovili so presenetljiv mehanizem, s katerim hipotalamus tvori povezave v časovnih obdobjih. Sledili so različnim delom hipotalamusa pri miših, ki so jih najprej izpostavili nevtralnemu zvoku, temu pa je sledil neprijeten zračni pih. Dražljaja sta si sledila v 10- do 15-sekundnem intervalu. Potem ko so poskus nekajkrat ponovili, so miši začele povezovati dva dogodka. Ko so eksperimente ponavljali dlje časa in pridobili veliko podatkov o impulzih v mišjih možganih, so zbrane podatke posredovali strokovnjakom za računsko nevroznanost, ki so jih analizirali in obdelali. 

Pričakovali so ponavljajoče se neprekinjeno delovanje med časovnim intervalom, ki je sledil prvemu dražljaju, a podatki so kazali drugače. Signal je bil razpršen, izgledal pa je naključen. Zato so spremenili način analize podatkov in jo prilagodili stohastičnemu načinu delovanja možganov. 

Raziskovalna skupina je ugotovila, da se možganska aktivnost dogaja v sunkih, prekinjeno in v naključnih časovnih intervalih. Namesto da bi nevroni neprestano komunicirali med seboj, varčujejo z energijo. Raziskovalke in raziskovalci za zdaj domnevajo, da se informacije shranjujejo v sinapsi, torej na mestu, kjer signali prehajajo iz nevrona na nevron, ne pa v električni aktivnosti samih celic.

Raziskava poleg globljega razumevanja delovanja možganov podaja pomembne iztočnice za zdravljenje motenj, kot so posttravmatska stresna motnja in panični napadi. 

Kdaj si nehote veliko stvari zapomni tudi Dunia.