Nočno življenje sladkovodnih želv

Morda ste na sprehodih ob sončnih dneh pri kakšnem vodnem viru že zasledili sladkovodne želve, ki se na kamnih in lesu nastavljajo soncu. Znani so tudi primeri, ko so želve zunaj vode opazili tudi ponoči. Da bi pogostost pojavljanja sladkovodnih želv izven vode na lesu in kamnih ponoči proučili podrobneje, je mednarodna raziskovalna skupina v več državah postavila fotopasti. Ugotovili so, da je to vedenje pogosto v tropskih in subtropskih okoljih. 

Raziskavo so izvedli v državah Severne Amerike, Evrope, Azije in Afrike ter v Trinidadu in Tobagu, na Sejšelih ter v Avstraliji. Zbirali so posnetke fotopasti in opazovanja želv izven vode. V primeru fotopasti so se kamere avtomatično sprožile vsaki dve minuti. Skupaj so zbrali kar 873.111 fotografij. Na njih so zaznali 29 različnih vrst želv, od tega se je 13 vrst »sončilo« zunaj vode tudi ponoči.  

Obstaja več razlag, zakaj se sladkovodne želve nastavljajo soncu podnevi. Najbolj pogosta in znana razlaga je vedenjska termoregulacija. Ker želve nimajo stalne telesne temperature, naj bi se s pomočjo sonca ob določenih delih dneva segrele in s tem zagotovile, da vsi glavni fiziološki procesi, kot so prebavljanje in presnavljanje hrane, rast in podobno, v telesu potekajo nemoteno. Obstajajo pa še dodatne razlage, in sicer sončenje raziskovalke in raziskovalci povezujejo z zaščito pred paraziti in nalezljivimi boleznimi. S preživljanjem časa izven vode na kamnih in lesu tudi posušijo različne dele telesa. S tem naj bi želve zaustavile morebitno rast alg in gliv na oklepu. Vsa ta predvidevanja se med seboj ne izključujejo in so verjetno odvisna od okolja, v katerem se želva nahaja.                                                                                                 

V raziskavi so želve izven vode ponoči najpogosteje zaznali v tropskih in subtropskih okoljih. To raziskovalna skupina med drugim povezuje s tem, da je voda v teh okoljih ogreta in se ti plazilci hodijo ven na kamne in les hladit. V nekaterih primerih, na drugih območjih, pa je bila voda hladnejša in so se morda želve ponoči hodile gret – na toplejši zrak. Raziskovalna skupina je nočno uživanje na kamnih in lesu torej povezala s termoregulacijo, poleg tega pa tudi z izogibanjem plenilcem. Na nekaterih krajih so namreč zaznali, da so bile želve, ki so preživljale čas izven vode, manjše. Na drugih krajih tovrstnega izogibanja plenilcem niso zaznali. Vedenje pa so – podobno kot dnevno sončenje – povezali tudi z zaščito ter sušenjem oklepa. 

Verjetno so razlogi za »sončenje« sladkovodnih želv ponoči mnogoteri in v različnih obdobjih različni. Odvisno torej od okolja, temperature vode in zraka, prisotnosti plenilcev in parazitov in še česa. Raziskava je pokazala, da čeprav je bilo nočno uživanje sladkovodnih želv izven vode na lesu in kamnih zaznano nedavno, je v tropih in subtropskih okoljih pogosto. Gre za prvo poročilo o globalnem poskusu proučitve pogostosti pojavljanja tega vedenja med želvami. V prihodnosti bodo poskusili poiskati razloge za to vedênje in izvedli podrobnejša opazovanja. 

Želve je spoznavala Zarja.

Avtor fotografije: 

Freshwater turtle basking at night. Image captured for study on nocturnal basking habits.

Dr Donald McKnight, La Trobe University