O Luninih jamah

Pred dobrim tednom je mednarodna raziskovalna skupina v sodelovanju z japonsko vesoljsko agencijo Jaxa objavila izsledke analize, opravljene s pomočjo sonde Kaguya - SELENE Lunar Radar Sounder, o podzemnih strukturah na Luni.

Objava je osrečila mnoge, ki že dolgo fantazirajo o povratku človeka na Luno in morebitni kolonizaciji le-te. Sonda je potrdila, da podzemni pojav, imenovan “lunar lava tube”, res obstaja. Ta pojav so prvič raziskovali leta 1992, a zaradi pomanjkljivosti tedanjih aparatur niso prišli do konkretnih ugotovitev. Lavne jame so geološki pojav, ki v podobni obliki obstajajo tudi na Zemlji. Pojav nastane s strjevanjem zunanje plasti magme, medtem ko vroča, tekoča notranjost ustvari votlino.

Najenostavnejši način lociranja morebitnih vhodov v podzemne strukture je usedlina na površini, ki nastane s sesedanjem stropa in je značilne okrogle oblike. Pravijo ji “skylight” ali “strešno okno” in je edina znana oblika dostopa v notranjost.

Sumi obstoja lavnih jam so bili prvič potrjeni leta 2009 s strani glavnega modula satelita Kaguya, ki je Luno obkrožil na razdalji 1000 kilometrov in posnel fotografije njenega površja v nižji resoluciji. Leta 2012 smo dobili jasne posnetke v visoki resoluciji, na podlagi katerih so ocenili, da je premer vhoda v jamo približno 50 metrov.

S temi posnetki so raziskovalci in raziskovalke podrobneje locirali vhode v votline v okolici luninih višav Marius Hills ter tako sprožili zanimanje in omogočili nadaljnje raziskave. Po natančnejši analizi visokoresolucijskih fotografij, posnetih s kamero na razdalji 50 kilometrov od Lunine površine, so znanstveniki in znanstvenice ugotovili, da je takih struktur več. Prvo so imenovali Marius Hills Hole, in sicer zaradi nahajanja ob istoimenskih višavah. Kasneje so ugotovili, da je ta razprostrta pod drugima dvema jamama, ki imata odprtini nekaj kilometrov stran. Tedaj še ni bilo jasno, ali so jame še nepoškodovane od podnebnih sprememb in koliko so globoke.

Za prve podrobnejše raziskave notranjosti votlin je bil ključnega pomena senzor, ki zaznava primanjkljaj mase pod površino. Raziskovalna skupina je z analizo podatkov, ki jih je zajel sonar Lunar Radar Sounder s pomočjo radijskih valov, pridobila še informacije o stanju in globini jam.

Najdba je posebej zanimiva, ker do sedaj nismo imeli prave motivacije, da bi se človek ponovno vrnil na Luno. Z boljšim poznavanjem lavnih jam pa lahko začnemo razmišljati o postavljanju raziskovalnih središč in baz v njihovo notranjost. Tu bi bili astronavti in aparature zaščiteni od pojavov, kot so meteorne obstrelitve, visokoenergetski ioni in sevanje.

Satelit SELENE, z nadimkom Kaguya, je tako zaključil svojo raziskovalno pot in odprl nove možnosti za zanimivo prihodnost in razvijajoč se odnos človeka do Lune.

O počitnicah na Luni je sanjarila vajenka Dunia.