o sintezi maščob pri rastlinah

Na prvi študentski šolski dan s svojim programom ponovno začenja tudi Znanstvena redakcija. Poleg Znanstvenih Britoffov, ki so na programu vsak delavnik ob 7.05, v oktobru začenjamo tudi z ostalimi oddajami Znanstvene redakcije, in sicer z Znanstvenim komentarjem in Katedro za bilologijo, ki sta na sporedu vsak drugi in četrti petek v mesecu, ter oddajo Frequenza della Scienza, ki je na sporedu prvo in tretjo sredo v mesecu.

Novo sezono Znanstvenih Britoffov odpiamo z novico iz sveta rastlin. Raziskovalna skupina iz ustanove Brookhaven National Laboratory je objavila študijo, v kateri so preučevali vpliv kopičenja sladkorja v celicah na sintezo maščob.

Rastline s fotosintezo proizvajajo glukozo, sladkor, ki v celicah poleg tega, da je poglavitni vir energije za celične procese, služi tudi drugim namenom. Glukoza se lahko preko metabolnih reakcij pretvori v druge vrste molekul, ki igrajo v celicah različne vloge. Med drugim se lahko uporabi tudi za sintezo maščob.

Glukoza, sicer monosaharid, se po rastlini običajno prenaša v obliki disaharida, imenovanega saharoza, ki ga sicer uporabljamo kot običajni namizni sladkor, sestavljen pa je iz ene molekule glukoze in ene molekule fruktoze. Da lahko sladkorji ter ostale hranilne snovi potujejo iz celic, kjer so v presežku, do mesta, kjer jih primanjkuje, so potrebni posebni transportni proteini, ki delujejo kot nekakšne črpalke.

V omenjeni raziskavi so znanstvenice in znanstveniki na modelni rastlini Arabidopsis thaliana preučevali povezavo med povečano koncentracijo glukoze v celici in sintezo maščob. Uporabili so gensko spremenjene rastline, ki so imele utišan gen suc2, ki je pomemben za transport sladkorja iz celice. Križali so jih z gensko spremenjenimi rastlinami, ki so imele utišan gen adg1, ki sodeluje pri sintezi škroba. S tem so dosegli, da se je v listih križancev kopičil sladkor, saj se molekule niso mogle transportirati iz celic ali združiti v molekule škroba.

Križance so nato analizirali ter jih primerjali z rastlinami divjega tipa, torej z gensko nespremenjenimi. Rezultati so pokazali, da se je v listih križancev vsebnost sladkorja povečala kar za osemdesetkrat, sinteza maščob pa se je v primerjavi z rastlinami divjega tipa povečala za desetkrat. Opazili so tudi povečanje izražanja nekaterih genov, udeleženih v biosintezo maščob.

Raziskava je tako pripomogla k razumevanju uravnavanja biosinteze maščob v rastlinah. Izsledki pa bi bili lahko nekoč uporabni denimo pri proizvodnji biodizla.

Zbritoff je pripravila ljubiteljica sladkorja Barbara.