O vseprisotnem karbamazepinu

Zaradi ranljivosti zalog pitne vode se za namakanje pridelovalnih površin čedalje bolj uporabljajo prečiščene odpadne vode. Največji delež vode prečistijo in ponovno uporabijo v Izraelu, in sicer 70 odstotkov. Na Univerzi v Jeruzalemu pa so prvič raziskovali, ali zaradi posredne izpostavljenosti odpadnim vodam pri ljudeh v telesu lahko zaznamo prisotnost zdravil.

V raziskavi so se osredotočili na karbamazepin, zdravilo, ki se največ uporablja proti epilepsiji. Karbamazepin pa je zaradi slabe biorazgradljivosti po vsem svetu postal že običajna sestavina odpadne in pitne vode, pogosto ga zaznajo tudi v pridelovalni zemlji in v kmetijskih pridelkih.

V randomizirani kontrolirani študiji so raziskovalci in raziskovalke dva tedna sledili 34 preiskovancem, razdeljenim v dve skupini. Ena je prvi teden jedla zelenjavo, ki je zrasla na površini, namakani s prečiščeno odpadno vodo. Druga skupina preiskovanih pa je jedla zelenjavo, namakano s svežo vodo. Naslednji teden sta se skupini zamenjali.

Po enem tednu uživanja pridelkov, namakanih s prečiščeno odpadno vodo, so vsi preiskovanci izločali karbamazepin in njegove presnovke v urinu. Pri kontrolni skupini je nivo bil enak kot na začetku. Nekateri posamezniki so namreč že na začetku študije v urinu izločali karbamazepin, in sicer zaradi njegove prisotnosti v običajni pitni vodi. Študija je tako pokazala, da se človeška izpostavljenost zdravilom prek odpadnih vod dogaja tudi z uživanjem pridelkov.

Genom modernega človeka je med 2 in 4 odstotki enak neandertalskemu zaradi parjenja z neandertalcem pred 50 tisoč leti. Mednarodna raziskovalna skupina pa je objavila ugotovitev, da neandertalskih genov ne najdemo v vseh človeških kromosomih. Človeški in neandertalski moški spolni kromosom, kromosom Y, naj ne bi imela nobenega skupnega gena.

Razlog za to še ni popolnoma jasen. Raziskovalke in raziskovalci predvidevajo, da neandertalski kromosom Y ni mogel postati del genoma modernega človeka, ker je bil nezdružljiv z ostalimi človeškimi geni. Nezdružljivost bi lahko razložili z neandertalskimi geni H-Y, ki so podobni človeškim genom HLA. Geni HLA so zapis za antigene, to so molekule, ki so zmožne sprožiti imunski odziv. Preverjamo jih pred vsakim presajanjem darovanih organov in tkiv, saj bi sicer prišlo do zavrnitve presadka.

Raziskovalci predvidevajo, da je do imunskega odziva na kromosom Y prišlo na podoben način, kot v današnjem času med nosečnostjo telo matere z Rh-negativno krvno skupino reagira na Rh-pozitivni plod. Imunski sistem matere naj bi zaradi neujemanja genov H-Y in HLA povzročil hud imunski odziv in splav zarodka moškega spola. Neandertalski geni H-Y so bili le na kromosomu Y, zato so jih imeli le moški. Noseče ženske so lahko donosile le plodove ženskega spola, prek katerih se je prenašal neandertalski genom, z izjemo moškega spolnega kromosoma.

Preučevanje neandertalskega kromosoma Y bo v prihodnosti dodatno obrazložilo odnose med modernim človekom in neandertalcem. Do sedaj so tovrstne raziskave namreč opravljali le na fosilih neandertalskih žensk.

O svoji neandertalski preteklosti in karbamazepinski prihodnosti je pisala Maja.